Lokalne novice
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.1 od 9 glasov Ocenite to novico!
Ptujski mestni stolp
Močan veter, ki je letos večkrat ruval in odnašal stvari po Ptuju, je resnejše posledice pustil tudi na močno dotrajani strehi ptujskega mestnega stolpa. Foto: Župnija svetega Jurija
Ptujski mestni stolp
Kos pločevine še vedno visi s strehe. Foto: Župnija svetega Jurija
Ptujski mestni stolp
Stolp je v zasebni lasti. Foto: Župnija svetega Jurija

Dodaj v

Streha na ptujskem mestnem stolpu ogroža mimoidoče

Streha, ki je stara sto let, je začela razpadati
11. oktober 2017 ob 12:42
Ptuj - MMC RTV SLO

Streha na ptujskem mestnem stolpu je nujno potrebna popravila. Ta je ocenjena na četrt milijona evrov, a lastnica – župnija svetega Jurija - obnove sama ne bo zmogla. Mestna občina in ministrstvo za kulturo sredstev nimata.

Močan veter, ki je letos večkrat ruval in odnašal stvari po Ptuju, je resnejše posledice pustil tudi na močno dotrajani strehi ptujskega mestnega stolpa. "Streha je v zelo ubogem stanju, pločevinasta kritina na njej je stara približno sto let. Ne gre za bakreno kritino, ampak za pocinkano pločevino, ki je zarjavela zaradi zoba časa in tudi zato, ker je niso vedno vzdrževali tako, kot bi bilo treba," razmere opisuje pater Andrej Feguš iz župnije svetega Jurija, ki je lastnica mestnega stolpa.

Da je streha nujno potrebna obnove, se ve že nekaj časa, toliko bolj pa je to postalo jasno, ko se je odlomil kos pločevine, ki še vedno visi s strehe. "Streho je začelo odkrivati, zrak si je nekje našel pot med pločevino in leseno konstrukcijo in zdaj se to širi kot odpiranje konzerve. Zdaj pa nihče ne more predvideti, kje bo to padlo na tla, na občini smo prosili, da so ob stolpu omejili prehod, ampak takšno pločevino lahko odnese tudi dlje stran," še dodaja pater Feguš, ki ob tem pojasni tudi, da se je župnija prijavila na razpis ministrstva za kulturo, kjer pa so bili neuspešni.

"Mi smo se prijavili na razpis ministrstva za kulturo in dobili odgovor, da stvar še ni tako ogrožena. Točkovni sistem nam je namreč pri ogroženosti dodelil tri točke od petih možnih, tako da sredstev od države nismo dobili. Župnija pa si v tem trenutku približno 250 tisoč evrov vredne naložbe ne more privoščiti," končuje Feguš, ki pa poudarja, da bodo za silo zakrpali najnujnejše, temeljita naložba v prenovo kritine pa bo mogoča le ob pomoči občine ali države.

Postavlja se torej vprašanje, ali lahko pri obnovi pomaga mestna občina? Župan Miran Senčar pravi, da za zdaj ne, ker je stolp v zasebni lasti. »Problem je v tem, da sredstva, ki so na voljo za obnovo degradiranih mestnih središč, lahko porabimo le za stavbe, kjer smo lastniki, mestni stolp pa je v zasebnih rokah. Zato zdaj iščemo možnosti prijave na razpise, kjer lastnina ni pogoj," pojasnjuje Senčar, ki pa tudi prizna, da na občini ne najdejo pravne podlage, da bi svoja sredstva vložili v obnovo tuje lastnine.

Ko omenjeno, župnija je želela streho obnoviti s pomočjo sredstev kulturnega ministrstva, tam pa so nam danes pojasnili, da so stolp ocenili s tremi točkami ogroženosti od petih, saj so presodili, da gre za srednjo ogroženost posameznih varovanih lastnosti stolpa. Kar se tiče morebitnega sofinanciranja obnove, pa ministrstvo dodaja, da so imeli za letos za interventne obnove na voljo le 50 tisoč evrov, naslednji spomeniškovarstveni razpis za leti 2019 in 2020 pa bo objavljen konec prihodnjega leta.

Danijel Poslek, Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
povzetek
# 11.10.2017 ob 12:52
Naj župnija vzame kredit za obnovo, kakor naredimo vsi drugi.
ThEPaNdAIcE
# 11.10.2017 ob 13:01
Če ne zmoreš vzdrževat potem pa prodaj... Ne pa da pomagamo davkoplačevalci
rhino
# 11.10.2017 ob 12:53
Tudi jaz ne bom zmogel sam doma strehe sanirati. Kje se lahko prijavim?
nonparel
# 11.10.2017 ob 13:11
Ta župnija spada pod Mariborsko nadškofijo, za njihove zvonovske grehe državljani že itak plačujemo. In koliko premoženja, tudi gozdov, je dobila RKC v Sloveniji v zadnjem četrletju? Bodo ja menda v tej njihovi bogatiji našli teh nekaj evrčkov (bagatela za njih) za popravilo njihove lastnine.
Tajmahal
# 11.10.2017 ob 13:08
Da si cerkev sploh upa, pri vseh ostalih zgodbah, to dati v javnost......
Proračunska sredstva,...o, to pa ja, to bi imeli.
Marija Sveta, kaj ne razumete, da se proračun polni iz davkov? Ne, seveda ne, saj ne veste kaj to je, ker ne rabite vedet.
Dejstvo
# 11.10.2017 ob 13:41
Če bi bili pametni, bi turistom omogočili ogled Mestnega stolpa tudi od znotraj. Verjamem, da je razgled fantastičen.

Bila bi nova turistična pridobitev za Ptuj, zaposlili bi eno osebo ter od tega imeli še dobiček.

Tako pa stolp sameva in je prepuščen zobu časa, poleg tega pa predstavlja negativni kapital.
zozozo
# 11.10.2017 ob 13:21
Mestni stolp ali cerkveni stolp? Če je mestni, potem naj ga cerkev da v last mestu. Če pa je cerkveni, pa naj cerkev plača obnovo.
andy_ql
# 11.10.2017 ob 14:53
Ce pa so ne dolgo nazaj prodali gradbeno parcelo Lidlu za 800.000 eur.. zupnija ima milijone eur kapitala vendar pa je lepse uporabiti davkoplacevalski denar kot svojega.
miranpohar138
# 11.10.2017 ob 14:15
Ravno danes sem se peljal mimo ogromnega kupa cerkvene hlodovine na Pokljuki, zato ne govort, da nimajo denarja. Ampak najlažje je fehtat.........
nepokorni
# 11.10.2017 ob 13:57
Naj RKC sfinancira iz tiste razlike, ko ne plačuje davkov. V čem je težava?

Če se je našel cerkveno-evropski denar za Rodetov razkošni dvorec Goričane, se bo tudi za eno streho.
tinkamarinka
# 11.10.2017 ob 13:49
Kolkrkplac: To pa ne gre, ker je zadaj spomeniško varstvo (država), ki poda pogoje kako se lahko popravi. In je boljše, da propade, kot da se ne naredi po njihovo. Ker drugače fašeš kazen.
kolkrkaplc
# 11.10.2017 ob 13:39
Če ni denarja in streha potrebuje popravilo, se jo popravi. Zakaj pa novo streho?
Streha izgleda v redu, se jo pokrpa in prebarva, pa bo od daleč, kot novo.

Za 10% cene.
povzetek
# 11.10.2017 ob 14:42
@tinkamarinka
Pa naj bodo med seboj solidarni ti pravne osebe, saj znotraj hierarhije spadajo pod eno streho. Krajevne skupnosti so tudi pravne osebe, pa dobivajo finance od občin, dalje od države, dalje od Evropske zveze.
Neikius
# 11.10.2017 ob 15:28
Če zgradba ogroža druge ne vidim ovire za razlastninjenje.
cairns
# 11.10.2017 ob 21:43
Streha na ptujskem mestnem stolpu ogroža mimoidoče

Najbogatejša klerikalna organizacija na svetu, pa nimajo denarja za eno streho popravit.

RKC ima v svoji lasti okrog 11% slovenskega ozemlja. Naj podarijo Pokljuko državi, ta pa naj jim popravi streho na turnu.
tinkamarinka
# 11.10.2017 ob 14:28
Cerkev na slovenskem je razdeljena na škofije in na župnije. Vsaka župnija je svoja pravna oseba, tako kot vsaka škofija. In vsak skrbi sam za svoje finance, ki se v pretežni meri dobijo od prostovoljnih prispevkov in od maš (to velja za župnije, ke nimajo v lasti gozdov, zemlje...)
Potem so pa tukaj še redovi, ki nimajo veze s škofijo in na Ptuju je red Minoritov (ena vrsta frančiškovih bratov). oni nimajo nobene veze z Mariborsko ali lj škofijo. Res je, da so šle nedeljske nabirke pred Zvonovi 1 in 2 tudi v mariborsko škofijo, vendar mislim, da sedaj ni več tako.
Minoritu na Ptuju so v zadnjih letih obnovili minoritski samostan, zvonik cerkve sv. ožbalta, pomagajo vzdrževati ptujsko goro, vlagajo v cerkve v širši ptujski regiji. In to predvsem s prostovoljnimi prispevki. Tako, da jim je sedaj verjetno res zmanjkalo sredstev za izredno obnovo strehe ptujskega stolpa, ki je obenem kulturna dediščina.
kaj hočem povedati: minoriti na Ptuju nimajo nobene veze s hlodovino na Pokljuki, ki je v lasti Ljubljanske nadškofije oz. njihove firme Metropolitana, tako kot jaz nisem upravičena do denarja, ki ga dobi SiDG iz državnih kočevskih gozdov, čeprav so to kao "naši" gozdovi.
JohnSmith
# 11.10.2017 ob 14:02
Cerkev samo ima. Vzdržujejo pa potem drugi.
štajerc64
# 11.10.2017 ob 15:27
Vsi ti ,se klanjajo enemu gospodarju in dajejo denar temu gospodarju.
Naj ga spomnijo in lepo krščansko prosijo, pa bo. Gospod je milosten.

Niti centa davkoplačevalskega denarja !
zozozo
# 11.10.2017 ob 14:49
Cerkev na slovenskem je razdeljena na škofije in na župnije. Vsaka župnija je svoja pravna oseba, tako kot vsaka škofija. In vsak skrbi sam za svoje finance, ki se v pretežni meri dobijo od prostovoljnih prispevkov in od maš (to velja za župnije, ke nimajo v lasti gozdov, zemlje...)

Ja, in tudi občina je svoja pravna oseba, ločena od župnije. In po kaki logiki bi občina bila bolj dolžna pomagati župniji kot škofija?
aktivist
# 12.10.2017 ob 12:22
Ce niso sposobni placati popravila, naj ne uporabljajo.
aktivist
# 12.10.2017 ob 12:25
RKC ne dela profitna. Naj odpusti len kader in zaposli delavce, ki delajo. Ze tako ali tako so neobdavceni, zdaj pa delajo se minus na davkoplacevalski racun in pustiji, da propada kulturna dediscina. Place si pa ne bi znizali.
povzetek
# 11.10.2017 ob 16:25
@Arso
"Kredit ne morejo vzeti, ker imajo premalo dotoka denarja
za poplačilo dolga. Ljudje malo darujejo in vedno manj je
vernih. Torej ne biti preveč pameten
."
Po tvoji logiki bi morala občina sanirati, račun izstaviti župniji, ker pa ni sposobna plačati, deložirati.
tekuma
# 11.10.2017 ob 15:48
Tale cena mi nekak ne gre v račun. Cene izdelave brez odra so nekje od 170-190 evra po kvadratu zvonika. Tale zadeva z odrom bi stala nekje 40k....od jhe jim 250k?? Sicer razumem da nas vse spomeniško varstvo dobesedno ubija ampak vseen tudi z njihovimi cvetkami vred smo še zmeraj precej pod četrt miljona.
borut-blas
# 11.10.2017 ob 14:46
jim vrneš gotdove srednjeveškega izvora, jim vrneš nepremičnine, jim daš penzije - revčki pa seveda še vedno nimajo denarja
... se točno ve iz katerih krajev izvira ta vera , ne samo njihova obleka, tudi njihove navade, kar se tiče denarja je čisti bližnji vzhod - to so neke sorte kulturni begunci
, kot so sedanji, begunci, ki prihajajo v evropo spremenili njeno kuturo, jo cerkev spreminja že 2000 let
romi so tudi že tisoč let v evropi pa nočejo naše kuture
mi evropejci pa hop - vse kar pride od drugod je boljše kot to kar je domače
ptuj012345
# 11.10.2017 ob 13:28
MO Ptuj ne more pomagat, ker bo posodobila tržnico za 5 mio€. Privatno financiranje bo tako urejeno. Iz davkoplačevalskih, v žepe tistih Občinarjev, ki bodo projekt oddali izvajalcem.
G. Senčar bi zato moral izjaviti. Privatno financiranje je možno, vendar izključno brez podlage.

Se strinjam, da je stolp v privatni lasti in tako je dolžnost lastnika, da zanj primerno poskrbi. Kot je res, da so nekateri iz razglednih stolpov naredili pravi posel. In je tudi res, da so javno privatna partnerstva celo zaželena.

Je pa na koncu tudi res, da nekateri na MO Ptuj (beri tisti, ki odločajo) za nekaj sto tisoč evrske projekte niti s prstom ne mignejo.
dunbar
# 12.10.2017 ob 14:42
Že iz imena objetka bi moralo biti jasno, da je to mestni stolp in ne pripada cerkvenemu objektu (cerkvi) in Cerkvi, ne po izvoru in ne po svoji funkciji. Zgradili so ga namreč meščani Ptuja kot odgovor na samovoljno politiko fevdalnega gospoda, ki je imel v lasti ptujski grad. Cerkev je v to zgodbo stopila ob denacionalizaciji in si neupravičeno prisvojila to ptujsko znamenitost. Zdaj pa ne vejo kaj bi z njo in kako bi jo vzdrževali....
simnov
# 11.10.2017 ob 13:31
pa naj proda elektronski zvon
ptuj012345
# 11.10.2017 ob 13:29
* ... vendar izključno brez pravne podlage.
Skippy
# 12.10.2017 ob 18:51
Bila bi nova turistična pridobitev za Ptuj, zaposlili bi eno osebo ter od tega imeli še dobiček.

Zaposlena oseba bi te stala vsaj 1200 evrov na mesec, in tega zneska z vstopninami ne bi nikoli dobil. Kje so še standardi, ki bi jim moral ustrezati zaradi nove atrakcije?
Pod črto: to bi bil velik dodaten minus za občino.
verbatim989
# 12.10.2017 ob 15:09
To je ta slaven mestni stolp zaradi katerega se na Ptuju niso dovolili reflektorji na stadionu, ker najvišja stvar mora ostati tale stolp. Veduta mesta Ptuj bi bila bojda grša.
skera
# 11.10.2017 ob 13:37
Matr ste brihtni. Za denar od turizma bi se pa vsi grebli.
nonparel
# 11.10.2017 ob 13:13
"v zadnjem četrtstoletju"
mikic007
# 11.10.2017 ob 17:21
Še sreča, da je cerkveno, torej je še upanje, da Ptuj stolp ohrani. Kako je z državno in občinsko lastnino pa se lahko prepričamo na lastne oči že na gradu borl. Da ne občina ne prebivalci ne znajo izkoristiti dediščine, pa žal ne moremo kriviti minoritov in dominikancev. Razen tega stolpa je vse obnovljeno, tudi turisti prihajajo, zaslužit pa tak folk pač ne zna..
Ichthyos
# 11.10.2017 ob 16:07
Ce streha ni vredna za drzavo da bi sofinancirala popravilo, naj jo zupnija pac porusi. Simpl.

Smesno je, ko Cerkvi za njeno lastnino drzava doloca drage strokovnjake za restavratorstvo. Cerkev placa, potem pa turisti in solarji v trumah zastonj na oglede. Ce drzava ne placa, naj cerkev rusi...
Arso
# 11.10.2017 ob 15:08
Naj župnija vzame kredit za obnovo, kakor naredimo vsi drugi.

Kredit ne morejo vzeti, ker imajo premalo dotoka denarja
za poplačilo dolga. Ljudje malo darujejo in vedno manj je
vernih. Torej ne biti preveč pameten.
Micesar
# 11.10.2017 ob 13:32
Zrušit pa mir.
Kazalo