Friderik Irenej Baraga se je leta 1797 rodil v manjši podeželski graščini v Mali vas pri Dobrniču. Foto: Wikipedia/Mathew Brady
Friderik Irenej Baraga se je leta 1797 rodil v manjši podeželski graščini v Mali vas pri Dobrniču. Foto: Wikipedia/Mathew Brady

Eden najbolj znanih slovenskih misijonarjev Baraga je 9. januarja 1868 umrl v Marquettu v ZDA, zato so se ga v domačem Trebnjem spomnili z mašo in priložnostno akademijo, junija, ob njegovem rojstnem dnevu, pa bodo darovali še slovesno mašo in molitev za Baragovo beatifikacijo.

Junija pripravljajo še pohod po Baragovi poti, septembra pa nedeljo svetniških kandidatov z osrednjim dogodkom v trebanjski župnijski cerkvi. V trebanjski Baragovi galeriji bo do konca leta na ogled razstava o Baragovem življenju, so še sporočili s škofije Novo mesto.

V Ameriko je prispel leta 1830
Friderik Irenej Baraga se je leta 1797 rodil v manjši podeželski graščini v Mali vas pri Dobrniču. Med letoma 1821 in 1824 je bil na ljubljanskem bogoslovju, po službovanjih v Šmartinu pri Kranju in Metliki pa se je zaradi potreb v misijonskih pokrajinah odločil za pot v Ameriko, kamor je prispel leta 1830.

Med drugim je deloval na severovzhodni obali Michiganskega jezera pri staroselskem ljudstvu Ottawa. Naučil se je njihovega jezika in sestavil slovar ter slovnico. Od tam je nadaljeval pot ob reki Grand River, kjer je ustanovil novo misijonsko postojanko. Leta 1835 je odšel na južno obalo otoka La Pointe, kjer so živeli staroselci ljudstva Očipve in kjer je Baraga napisal več knjig, tudi knjigo Zgodovina, značaj, šege in navade severnoameriških Indijancev. Z etnografsko zbirko, ki jo je podaril Deželnemu muzeju v Ljubljani, in monografijo o severnoameriških Indijancih je tudi začetnik slovenske etnografije drugih ljudstev.

Postavil vas za preganjane staroselce
Leta 1843 se je preselil v novo misijonsko postojanko v L'Ans, kjer je postavil vas za preganjane staroselce. Papež Pij IX. ga je leta 1853 imenoval za apostolskega vikarja in škofa v Cincinnatiju. V Marquettu v ZDA je umrl 9. januarja 1868. Tam so ga tudi pokopali. Leta 2012 je kardinalska komisija potrdila junaško stopnjo kreposti škofa Barage. Papež Benedikt XVI. je tega leta zanj odobril naziv častitljivi božji služabnik, za njegovo beatifikacijo pa Cerkev potrebuje še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo.

V prezidanem gradiču oz. v Baragovi rojstni hiši v Mali vasi sta urejeni spominski sobi. Pred hišo raste lipa, ki naj bi jo po vaškem izročilu zasadili v času njegovega rojstva. V pročelje omenjene stavbe so tedanji lastniki leta 1897 vzidali spominsko ploščo. Novomeška škofija je po Baragi poimenovala svoj zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti.