Türkovi so že najeli odvetnico Natašo Pirc Musar, ki poudarja, da so bile te nepremičnine opredeljene kot stavbne že leta 1998. Foto: MMC RTV SLO
Türkovi so že najeli odvetnico Natašo Pirc Musar, ki poudarja, da so bile te nepremičnine opredeljene kot stavbne že leta 1998. Foto: MMC RTV SLO
Rušenje črne gradnje Türkovih se nezadržno bliža

Pravnomočne inšpekcijske in druge odločbe Türkovim ne puščajo več veliko manevrskega prostora. Z vsakim dnem je rušenje resnejša grožnja. Gradbeni inšpektor je Vitoslavu in Metki Türk že lani z odločbo naložil, da vnaprej vplačata oziroma založita sredstva za plačilo predvidene prisilne odstranitve objekta. Plačati bi morala 30 tisoč evrov, znesek, ki ga je predvidel pooblaščeni gradbinec.

"Ker zavezanca zneska v roku nista vplačala, je gradbeni inšpektor Finančni upravi RS predlagal prisilno izterjavo, kot je to določeno v zakonu. Prisilna izterjava še ni končana, trenutno je izterjanih okoli tri četrtine zneska," so za TV Slovenija odgovorili na gradbeni inšpekciji.

Odvetnica: Gradili v veri, da je zemljišče stavbno
A kaže, da se Türkovi tudi pet minut pred dvanajsto ne nameravajo predati. Najeli so odvetnico Natašo Pirc Musar, ki se je zakopala v arhive občine Piran in piranske upravne enote. Poskušajo dokazati, da so Türkovi verjeli, da gradijo na stavbnem in ne kmetijskem zemljišču. "Našli smo potrdilo občine Piran iz leta 2002, iz katerega izhaja, da so te nepremičnine opredeljene kot stavbne že v letu 1998, ter še druge dokumente, da gre za stavbno zemljišče," pravi Pirc Musarjeva.

A vse to ne spremeni dejstva, da so Türkovi gradili v nasprotju s pravili, in tudi tega ne, da zemljišče ni bilo stavbno zanje, pač pa za prejšnjo lastnico s statusom kmeta, ki je na tistem območju že prej izvajala gradbene posege v kmetijske namene, od rastlinjaka naprej, in kar je bistveno; imela je pravico do večjega, 2.000 kvadratnih metrov velikega funkcionalnega stavbnega zemljišča, na katerem bi bilo mogoče graditi za potrebe kmetije.

"V tistem trenutku, ko je bila kmetija prodana nekomu, ki ni bil kmet, torej Türkovim, ki niso izpolnjevali pogojev za kmetijo, in je bilo zemljišče celo razparcelirano na različne lastnike, kmetija ni več obstajala, zato je s prodajo ugasnila tudi pravica do funkcionalnega stavbnega zemljišča," razlaga predstojnica urada za okolje in prostor na občini Piran Manca Plazar.

In zato je bilo v skladu s prostorskimi akti funkcionalno stavbno zemljišče spremenjeno nazaj v kmetijsko. Vse, kar so od prejšnje lastnice smeli podedovati Türkovi, je pravnomočno gradbeno dovoljenje. Z njim bi na mestu, kjer zdaj stoji njihov večji objekt, lahko popolnoma zakonito postavili gospodarsko poslopje. A gradnja ni bila izpeljana po gradbenem dovoljenju. Zrastla je prevelika prestižna bivalna vila, apartmajski objekt, ki stoji poleg nje, pa je v celoti črna gradnja.

Občina ne izda potrdila, ki bi "zamrznilo" rušenje
Posest pred gradbenimi stroji lahko reši samo čudež. Kajti Türkovim je spodletel tudi poskus z odlogom rušitve. Na piranski občini so zaprosili za potrdilo, da bo ta pri sprejemanju prostorskih aktov upoštevala njihovo vlogo za spremembo namembnosti. To bi zadovoljilo inšpektorje, toda občina potrdila s takim besedilom ne izda nikomur.

"V naši občini je precej primerov, ko nekdo poda pobudo za spremembo občinskega prostorskega načrta ali katerega od drugih prostorskih aktov za poseg, ki ga je že storil. Nove spremembe zakona o graditvi objektov namreč ponujajo možnost za odlog rušenja, če občina izda potrdilo, da je predlagane spremembe že vključila v prostorski akt. Takih vlog dobimo precej vsak dan, vendar bi bilo zelo sporno, če bi v tem trenutku nekomu obljubili ali se celo pisno zavezali, da bomo upoštevali njihove predloge oz. vlogo. Vsaki stranki zato izdamo samo potrdilo, da smo predlog sprejeli, da ga bomo obravnavali, da pa ne moremo jamčiti, ali bo sprejeta ali ne. Sprememba namenske rabe namreč ni samovoljna odločitev občine, ali celo neke osebe na občini, gre za kompleksen proces in ne nazadnje take odločitve sprejema občinski svet," pojasnjuje Plazarjeva.

Bo buldožerje ustavil novi gradbeni zakon?
Türkovim tako preostane le še prihajajoči gradbeni zakon. Kot kaže, naj bi bil do črnograditeljev precej prizanesljiv, saj bo, če ne bo sprememb, dopuščal začasna uporabna dovoljenja, legalizacijo starejših objektov …

"Zakon je zdaj v tretjem branju, seveda ga bomo podrobno preučili," napoveduje Pirc Musarjeva. Türkovi so prepričani, da se jim godi strašna krivica, kar njihova odvetnica podkrepi tudi z informacijo, da bližnji sosed, ki je kupil zemljišče od iste lastnice kot Türkovi, lahko gradi brez težav.

Rušenje črne gradnje Türkovih se nezadržno bliža