Verigarji so predstavili vseh 66 društvenih filatelističnih izdaj. Foto: Goran Rovan
Verigarji so predstavili vseh 66 društvenih filatelističnih izdaj. Foto: Goran Rovan
Razstavljene so tudi stare razglednice Brežic. Foto: Goran Rovan
Na ogled so tudi povečave osebnih znamk Primoža Kozmusa. Foto: Goran Rovan

Največji del razstave je namenjen filatelistom, kjer prvič predstavljajo register vseh 66 filatelističnih društvenih izdaj iz bogate 62-letne zgodovine delovanja društva in številne zbirke znamk, žigov in priložnostnih ovojnic. Razstavljeni so tudi stare razglednice Brežic, kovanci, vžigalniki, fotoaparati in keramični izdelki.

Razstavo je organiziralo Društvo zbirateljev Verigar v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Posvečena je 660-letnici podelitve mestnih pravic Brežicam. Te so leta 1353 pridobile mestni red. Po vojni med cesarjem Friderikom in Matijo Korvinom (1479-1489) pa so pridobile še status deželnega mesta z dodatnimi pravicami in so do konca srednjega veka postale najpomembnejše mesto v jugovzhodnem delu Štajerske med Savo in Sotlo. V počastitev tega dogodka bo Verigar 18. maja izdal priložnostno pisemsko ovojnico, osebno znamko in priložnostni žig.

Tokrat so Verigarji, ki se lahko pohvalijo z bogato 62-letno zgodovino, na razstavi predstavili posamezne zbirke ali dele teh zbirk. Pestrost njihovega delovanja se namreč izraža prav v njihovih zbirkah, saj imajo številne zgodovinsko vrednost in nosijo bogato kulturno izročilo. Tako so prvič prestavili celoten register vseh 66, predvsem filatelističnih društvenih izdaj. Razstavili so tudi številne dokumente in utrinke svojih dejavnosti. Tako je Franjo B. Gregl, lastnik velike in zelo bogate zbirke razglednic Brežic in okolice, ki šteje več kot 700 različnih primerkov, tokrat razstavil le del zbirke z zgodovinskim zaporedjem arhitekture starega mestnega jedra in njenih treh vedut ter rušilni potres, ki je zatresel Brežice 29. januarja 1917. Na ogled je postavil tudi pisne dokumente izgnancev in taboriščnikov žrtev nacizma.

Ludvik Divjak razstavlja slovenske evropske kovance od začetka 2007 do 2013, evropske srebrnike in evropske kovance v setih. Veko Krahulec predstavlja osamosvojitev Slovenije, 1. znamko samostojne Slovenije, izdano 26. 6. 199,1 v vseh mogočih različicah izdaje in prometa, razstavlja pa še znamke, posvečene Edvardu Rusjanu. Na razstavi gostujeta tudi Nikola Petric iz Zagreba z zbirko znamk SHS Slovenija, 2. redno izdajo iz leta 1920, in Bruno Kolenič iz Maribora s Sloveniko, izdajo Verigarjev 1919-1920.

Ivan Tomše in Jaka Godler sta predstavila prikaz izdelovanja fotografij in razvoj fotografskih aparatov. Konrad Kajtna je razstavil keramiko blagovne znamke Schutc Cilli iz obdobja 80. in 90. let 19. stoletja, poštno zgodovinsko zbirko ter zbirko dokumentov Kranjske in Istre. Prvič so razstavljene tudi risbe, skice in študije prve slovenske znamke Verigar akademskega slikarja Ivana Vavpotiča.

Za MMC Goran Rovan