Lokalne novice
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 20 glasov Ocenite to novico!
Koruza
Mlinotest je sklenil pogodbe o sajenju koruze poltrdinke s tremi kmeti, za začetek je s to koruzo zasejanih 35 hektarjev, letos pričakujejo 150 ton koruze poltrdinke. Foto: Mojca Dumančič/TV Slovenija
Sean Čebron
"V Mlinotestu, kjer zmeljemo okoli 3.000 ton koruze na leto, smo že pred setvijo ponudili za odkup koruze poltrdinke vsaj 13 odstotkov višjo ceno glede na tržno odkupno ceno koruze zobanke. Pridelovalcem v Vipavski dolini smo tudi krili stroške semena. Vse več kmetov se tako odloča za setev te domače koruze, kar bo omogočilo tudi nov izdelek Mlinotesta - koruzni zdrob iz vipavske poltrdinke, ki bo predstavljen na dogodku InCastra 22. in 23. septembra v Ajdovščini," pravi Sean Čebron iz Mlinotesta. Foto: Mojca Dumančič/TV Slovenija
Koruza
Koruza poltrdinka je idealna za meljavo za zdrob. Zdrob je izrazito zlato-rumene barve in tudi polenta je intenzivno rumena in izrazitejšega okusa. Foto: Mojca Dumančič/TV Slovenija
VIDEO
Vipavska koruza za ajdovs...

Dodaj v

Vipavska koruza za ajdovski Mlinotest

Za poltrdinko 13 odstotkov višje plačilo
13. september 2017 ob 21:00
Vipava - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

V Mlinotestu, kjer na leto zmeljejo približno 3.000 ton koruze, si že nekaj let prizadevajo povečati setev koruze v Vipavski dolini. Pridelovalcem so že pred setvijo za odkup koruze poltrdinke ponudili vsaj 13 odstotkov višjo ceno glede na tržno odkupno ceno druge koruze, ajdovski mlinar je vipavskim kmetom tudi v celoti plačal seme. Vipavsko poltrdinko bodo mleli za domačo vipavsko polento.

Koruza poltrdinka je idealna za zdrob. Je izrazito zlato-rumene barve in tudi polenta iz poltrdinke je intenzivno rumena in izrazitejšega okusa. Bogatejša je po vsebnosti beljakovin. V Vipavski dolini so jo nekdaj, ko še ni bilo novih hibridnih sort, kar precej sejali. Zdaj se kmetje - ob spodbudah Mlinotesta – znova vse bolj odločajo zanjo. Nikolaj Kogoj, kmet iz Bilj: "Sam se že dolgo zavzemam za to, da bi v naši dolini naredili domačo in prepoznavno blagovno znamko prav za polento. Polenta je naša, kajne – in zakaj ne bi zdroba zanjo mleli iz domače, vipavske koruze. Zato sem z Mlinotestom podpisal pogodbo in že drugo leto zasadil poltrdinko." Mlinotest je kmetom - ob 13 odstotkov višji odkupni ceni za to koruzo - ponudil še druge ugodnosti. Franc Živec, kmet iz Vitovelj: "Mlinotest me je o saditvi poltrdinke prepričal z boljšimi pogoji – od brezplačnega semena do višje odkupne cene. Odločil sem se, da bom kolobaril – eno leto bom za Mlinotest sadil to domačo koruzo za polento, drugo leto pa bom za ajdovskega mlinarja sejal pšenico za kruh."

35 hektarjev in 150 ton
Gre sicer šele za začetek priseganja na domačo koruzo za vipavsko polento ... Mlinotest ima pogodbo zdaj s tremi kmeti. Sean Čebron iz Mlinotesta: "Posejali so 35 ha površin in upamo, da bomo dobili približno 150 ton koruze poltrdinke prav iz Vipavske doline. Za kakovosten slovenski končni izdelek potrebujemo kakovostne slovenske surovine." Strategija slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 predvideva precejšnje povečanje pridelave poljščin v Sloveniji, povečanje odkupa žit za mletje in vzpostavitev korektnih odnosov v verigi od pridelovalcev do prodajalcev. Mlinotestovci dobro vedo, da so za doseganje teh ciljev, ki jih podpirajo tudi sami, potrebni konkretni koraki. Zato ponujajo za odkup koruze poltrdinke višjo ceno, pridelovalcem v Vipavski dolini pa subvencionirajo tudi seme. S koruzo poltrdinko imajo sicer več izkušenj pridelovalci iz severovzhodne Slovenije, kjer je Mlinotest ob žetvi 2016 odkupil tudi večino potrebne koruze.

Trdinke, poltrdinke, zobánke
"V Sloveniji so preizkušeni hibridi koruze razvrščeni v šest skupin glede na razmerje klenega in moknatega endosperma v zrnju. Najbolj razširjene so zobanke, ki so praviloma nekoliko rodovitnejše od trdink in imajo daljšo rastno dobo. Trdinke imajo bolj klen in zbit endosperm in povečano vsebnost rastlinskih barvil. Zrno poltrdinke najlažje prepoznamo tako, da ga prečno prerežemo, in na prerezu je večji del steklast, na sredini pa manjši bel, moknat del. Trdinke oziroma poltrdinke so primernejše za mletje za živilsko industrijo, ker se iz njih pridobi večji delež koruznega zdroba za polento, barva pa je intenzivneje rumena. Ta vrsta koruze je prav zaradi vsebnosti barvil zelo zaželena tudi v prehrani perutnine," so razložili v ajdovskem žitarju in mlinarju.

Poltrdinka – manjši izkupiček, večja kakovost
Poltrdinka in trdinka imata v primerjavi s hibridi s tipom zrnja zobank nekoliko nižji pridelek zrnja. Anka Poženel, specialistka za poljedelstvo na novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu: "Resda je pri poltrdinki za 30 odstotkov manjši pridelek, je pa zato kakovost boljša. Več ima beljakovin. Boljši je izplen. In predvsem je odpornejša proti raznim boleznim, kot so to zdajšnji hibridi koruze. To je pomembno, saj koruzo v Vipavski dolini napada koruzna vešča. Njena gosenica izdolbe storž. Koruza poltrdinka pa je nekoliko varnejša pred tem škodljivcem, saj ima lepo in tesno zavite storže." Sean Čebron iz Mlinotesta: "Poltrdinka je kot naročena za polento. Iz nje dobimo bolj kakovosten zdrob, ki je bolj rumene barve, boljše teksture in arome."

Odkup koruze
Zbiranje in odkup koruze poltrdinke bo koordiniral Mlinotest, ki zaradi zmogljivosti sušilnice ne more sušiti manj kot 25 ton naenkrat. Vsi pridelovalci koruze morajo do 12. oktobra 2017 najaviti odkup na telefonsko številko 05/3644500 s točnim naslovom, telefonsko številko in načrtovano količino koruze, ki jo bodo dali v odkup. Odkupno ceno bo Mlinotest objavil ob začetku žetve – in sicer posebej za koruzo zobanko in posebej za koruzo poltrdinko, ki so jo posejali pogodbeni pridelovalci. Žetev naj bi se začela čez dva tedna. Zdaj namreč kmete ovirata dež in razmočeno zemljišče. Poletna suša pa je na Vipavskem pobrala od 40 do 70 odstotkov pridelka koruze.

Mojca Dumančič, Televizija Slovenija: Foto: Mojca Dumančič
Koruza
Nikolaj Kogoj
Anka Poženel
Franc Živec
Prijavi napako
Komentarji
kingestone
# 14.09.2017 ob 14:57
to je problem vse slovenije, da se zaradi nešesar nič ne sme.

drugače pa ja, naj kmetje sadijo tisto kar jim bo prineslo največ denarja; ali je to trta, ali pa koruza.

le da zemlje ne zasvinjajo s strupi in gnojnico...
veza
# 13.09.2017 ob 21:43
Problem Vipavske doline je uredba, da se zaradi zaščitene ptice Črnočeli srakoper ne sme preorati travnikov.
gregaa
# 16.09.2017 ob 10:58
in s čem bi gnojili potem? umetnimi gnojili? kam bi vozili gnojnico? v bioplinarne? kdo bi imel bioplinarno v bližini doma? kam bi vozili stranski produkt iz bioplinarne?

pa ne mi s tem , da gnojenje ni potrebno, ker bi drugače še vedno bili v času lakote...

drugače pa koruza potrebuje relativno veliko vode... koliko padavin je v vipavski dolini?
veza
# 14.09.2017 ob 21:18
Strupe proizvaja kemična industrija, z gnojnico ničesar ne zasvinjaš, če jo pravilno raztrosiš in podorješ, pa jasno na vodozbirnih področjih je ne smeš uporabljati!
kingestone
# 15.09.2017 ob 10:36
z gnojnico ničesar ne zasvinjaš, če jo pravilno raztrosiš in podorješ

to je v sloveniji pobožna želja. na vseh kmetijskih področjih je voda zasvinjana z nitrati iz gnojnice, v oh in sploh prekmurju ponekod vode iz pipe ne pijejo že vrsto let...
slovenci smo svinje in slovenski kmet ni nobena izjema.
kodsoj
# 14.09.2017 ob 22:37
a se tole poltrdinko kej šprica, samo tolk kukr je treba je reku:)
Kazalo