V okviru prvega Festivala fotografije Maribor Gregor Radonjič v Sinagogi Maribor razstavlja svoje fotografije zidov judovskih getov. Foto: Gregor Radonjič
V okviru prvega Festivala fotografije Maribor Gregor Radonjič v Sinagogi Maribor razstavlja svoje fotografije zidov judovskih getov. Foto: Gregor Radonjič
Svetlana Slapšak
Antropologinja Svetlana Slapšak bo v sredo v Salonu uporabnih umetnosti predavala o mejah in vzponu nacionalizma. Foto: Osebni arhiv

Fotografska dejavnost je v Mariboru zelo živahna tudi danes, kar po besedah predsednika Fotokluba Maribor Branimirja Ritonje med drugim dokazuje dejstvo, da se je k zaznamovanju njihovega jubileja in sodelovanju na festivalu pridružilo zelo veliko število fotografov in številna razstavišča.

Iz tega kluba izhajajo številni mednarodno priznani mojstri fotografije, kot so Ivan Dvoršak, Zmago Jeraj, Janko Jelnikar, Ivo Čerle, Stojan Kerbler in Dragiša Modrinjak. Fotoklub pa z referenčno Fotogalerijo Stolp že 80 let skrbi za razvoj te umetniške zvrsti v mestu in okolici, pod njihovo streho se je razvila tudi ideja o festivalu.

Eden od vrhuncev festivala je razstava Migranti v Fotogaleriji Stolp, ki predstavlja dela enajstih fotografov iz Slovenije, Srbije, Makedonije in Grčije. "Fotografije na razstavi pretresajo, večina od nas pa je še vedno zelo oddaljena in udobno pasivna od takšne realnosti," je poudarila umetnostna zgodovinarka Petra Čeh.

Da se ne prezre ali pozabi
Povedala je še, da je "osnovna vizija dokumentarne fotografije prikazati tiste zgodbe, ki jih zgodovina ne bi smela spregledati. Marsikdo ji očita, da gre predaleč, je preveč neposredna in velikokrat namenjena zgolj povečani nakladi časopisov. A zahvaljujoč dokumentarni fotografiji so nekatere lokalne tragedije, ki bi še nedavno ostale javnosti skrite, postale globalne, ob tem pa si je bilo tudi malce teže zatisniti oči in preprosto oditi mimo."

Kaj smo se naučili iz izkušnje leta 1991?
Posebej izpostavljajo razstavo Lekcije leta 1991, ki združuje dela fotografov iz držav nekdanje Jugoslavije. Producentka Maja Cimerman je pojasnila, da bi "s tem projektom radi spomnili, da letos mineva 25 let od začetka vojn v Jugoslaviji, ter poskušali na nekatere izzive, s katerimi smo soočeni danes, pogledati skozi prizmo jugoslovanske zgodovinske izkušnje. Zaznamo lahko kar nekaj vzporednic med stanjem takrat in danes in upamo, da se lahko Evropa uči iz jugoslovanske zgodovine ter najde boljše rešitve za podobne izzive."

Natančnejši program si lahko pogledate na tej povezavi.


Razstava jo bo nato še mahnila na pot

Razstavo, ki bo kasneje na ogled tudi v Zagrebu, Beogradu in Berlinu, bo spremljala ponedeljkova okrogla miza o fotografiji, vojni in nacionalizmu z gosti iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. "Cilj ni predstaviti kronologije takratnega dogajanja, ampak da se soočijo vse sprte strani in se pokaže, kakšni zločini so se na vseh straneh dogajali," je dejala Cimermanova. "Glede na to, da smo spet soočeni z vzponom nacionalizma in da se spet zapirajo meje, je to dobra priložnost, da se soočimo z lastno preteklostjo in da se zavemo, da to ni nekaj daleč, ampak da se vojna lahko zgodi tudi pri nas."

V Fotografskem muzeju Maribor bodo razstavili fotografske knjige na temo Meje in omejitve, v Salonu uporabnih umetnosti bo predavala antropologinja Svetlana Slapšak o mejah in vzponu nacionalizma, v GT22 bodo delavnice različnih zvrsti fotografije in tržnica rabljene fotografske opreme, Gregor Radonjič pa bo razstavil fotografije zidov judovskih getov, ki bodo na ogled v sinagogi.

Prvi Festival fotografije v Mariboru se bo zaključil 11. oktobra.