Že lani je bila deset kilometrov dolga žirovniška pot imenovana za najlepšo tematsko pot v Sloveniji, letos pa so jo nadgradili še z usmerjevalnimi tablami, klopcami in drugo urbano opremo ter novim knjižnim vodnikom.
Po besedah direktorice Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maje Zupan so pot kulturne dediščine zasnovali že v zgodnjih 80. letih preteklega stoletja, ko so učitelji na žirovniški šoli oblikovali turistični krožek. Tedaj je izšel tudi prvi vodnik po tej tematski poti, letos pa so izdali novega, ki vključuje rojstne hiše Franceta Prešerna, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Antona Janše ter cerkev svetega Marka in vaško lipo v Vrbi.
Pot je letos dočakala celovito ureditev v vrednosti 59.000 evrov, pri čemer je 40 odstotkov sredstev zagotovila občina, 60 odstotkov sredstev pa je bilo evropskih, pridobljenih na javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo in okolje. V sklopu projekta so postavili mize, klopi in kolesarnice ter informacijske in usmerjevalne table. Uredili so tudi dostopno pot k Janševemu čebelnjaku in poskrbeli za krajinsko ureditev.

"Pot kulturne dediščine je naša ključna blagovna znamka in z ureditvijo je še privlačnejša za obiskovalce iz različnih ciljnih skupin," pravi Zupanova. Jože Prah iz Zavoda za gozdove RS pa je poudaril, da so prav tematske poti tiste, ki lahko povežejo priložnosti na področju razvoja turizma in podeželja, ki jih ima Slovenija zaradi svoje izjemne kulturne in naravne dediščine ter biotične pestrosti.
Tematske poti so lahko pomemben primer dobre prakse
Okrog 700 tematskih poti v Sloveniji ima ozaveščevalni in izobraževalni namen, obenem pa so hkrati del turistične ponudbe in Slovencem dvigujejo samopodobo. "Danes predstavljena pot je lahko primer dobre prakse v naši državi, kako na tem področju delati naprej," je dejal Prah in izpostavil pomen nadgrajevanja tematskih poti in povezovanja različnih akterjev.