Lokalne novice
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 16 glasov Ocenite to novico!
false
Skrb za zdravo telo vključuje tudi skrb za telesno pripravljenost. Foto: EPA
false
Direktorica ZD Sevnica Vladimira Tomšič in diplomirana medicinska sestra Mojca Vidmar sta povedali, da so ljudje z izvedenimi delavnicami in predavanji zadovoljni ter so novosti dobro sprejeli. Foto: MMC RTV Slovenija
paradižnik, paradajz, češnjev paradižnik, zelenjava, tržnica, rastlina, kuha, kuhanje
Namen Programov za krepitev zdravja je aktivna skrb za zdravje, kar pomeni, omogočiti posameznikom pridobiti potrebne veščine in znanja, krepiti duševno zdravje in pomagati pri spreminjanju tveganega vedenja, s katerim ogrožajo svoje zdravje, svetovati pri opolnomočenju kroničnih bolnikov za samooskrbo in pri posameznikih, starih nad 65 let, preveriti funkcijsko manjzmožnost. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Dodaj v

"Zdravstvo se mora zavedati, da dela za ljudi!"

V ZD Sevnica so s pilotnim testiranjem programov zadovoljni
31. december 2015 ob 09:39,
zadnji poseg: 31. december 2015 ob 11:04
Sevnica - MMC RTV SLO

V okviru projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju - Skupaj za zdravje, ki ga je vodil NIJZ, so v več krajih po državi nadgradili preventivne programe za otroke, mladostnike in odrasle.

Namen programov za krepitev zdravja je aktivna skrb za zdravje, kar pomeni, omogočiti posameznikom pridobiti potrebne veščine in znanja, krepiti duševno zdravje in pomagati pri spreminjanju tveganega vedenja, s katerim ogrožajo svoje zdravje, svetovati pri opolnomočenju kroničnih bolnikov za samooskrbo in pri posameznikih, starih nad 65 let, preveriti funkcijsko manjzmožnost. Programe izvaja ustrezno usposobljeno osebje v Centru za krepitev zdravja (CKZ), ki je v zdravstvenem domu, lahko pa se delavnice in predavanja izvajajo tudi v lokalni skupnosti, se pravi v krajevni skupnosti, gasilskem domu in drugih društvih. Veliko si prizadevajo za to, da je vadba v domačem okolju in ljudem ni treba hoditi drugam.

Pilotno testiranje prenovljenih programov poteka v zdravstvenih domovih na Vrhniki, v Celju in Sevnici, kamor smo se odpravili na obisk. Sprejeli sta nas direktorica ZD Sevnica Vladimira Tomšič in diplomirana medicinska sestra Mojca Vidmar, ki sta povedali, da so ljudje z izvedenimi delavnicami in predavanji zadovoljni ter so novosti dobro sprejeli. To sta potrdila tudi dva izmed številnih udeležencev programov, ki sta bila z obiskom izredno zadovoljna in vključitev priporočata tudi drugim.

Cilj pilotnega testiranja je, da se zdravstvo čim bolj poveže z lokalno skupnostjo, in sicer z različnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in strokovnjaki z različnih področij, ki bodo preverili izvedljivost novih pristopov in preventivnih vsebin. Namen projekta je prenoviti trenutne zdravstveno-vzgojne centre. "Preventiva se je najprej razširila v individualno oskrbo odraslega v smislu referenčnih ambulant, kjer je namen iskati in voditi paciente s tveganjem za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB), obolele obravnavati pogosteje ter jih na koncu napotiti v zdravstveno-vzgojni center oziroma center za krepitev zdravja," je povedala Tomšičeva.

"Cilj je, da se ljudje začnejo gibati, da jim bo to v veselje in bodo spoznali, kako antistresno je vaditi ob glasbi in v družbi," je poudarila Tomšičeva. Pri zdravstveno ranljivih skupinah pa lahko patronažna služba izvaja programe tudi na domu. Pogoj za vključitev v kateri koli program pa je starost nad 18 let in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. "Odpiranje v lokalno skupnost je bistvenega pomena. Že dalj časa predavamo po vseh aktivih kmečkih žena, gasilskih društvih, v klubih upokojencev in v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje, kamor so nas sami povabili, in mi se tega z veseljem udeležujemo. Podpiramo različne klube in društva ter jim dajemo v najem prostore za predavanja in vadbo, na primer Koronarnemu klubu, Posavskemu društvu za preprečevanje osteoporoze, kjer ženske, stare nad 50 let, vadijo s fizioterapevtko, Klubu za anonimne alkoholike, Društvu Al-Anon, Posavskemu društvu za boj proti raku in drugim. Če organiziramo predavanje o spremembi življenjskega sloga in povemo ljudem, da se morajo gibati, jih moramo tudi usmeriti, se pravi, da moramo imeti prostor in ljudi, ki bodo vodili neko dejavnost" je poudarila Tomšičeva.

Razširiti želijo pomoč ljudem z duševnimi motnjami
Zelo dobro sodelujejo tudi s CSD-jem, Rdečim križem, Zavodom za zaposlovanje, kamor predvidevajo, da zahajajo ranljive skupine. Za ljudi z duševnimi motnjami deluje v Sevnici Ozara, v prihodnjem letu pa si želijo ustanoviti ŠENT. Aktivni so tudi na Zdravstveni postaji v Krmelju, kjer imajo organizirana različna predavanja, in so tako bližje lokalni skupnosti. Programe izvajajo tudi v socialno-varstvenih zavodih na Impoljci, kjer so izvedli delavnico zdravega sloga življenja, Loki pri Zidanem Mostu, medtem ko so v DSO Sevnica preizkusili program funkcijska manjzmožnost. Sicer pa obiskujejo tudi šole in različna podjetja. Radi se odzovejo vabilu, saj "se mora zdravstvo zavedati, da dela za ljudi", je poudarila Tomšičeva.

Obvladovanje stresa in zdrav življenjski slog
Na centru za krepitev zdravja imajo nekaj novih programov, in sicer na delavnici za prepoznavanje in obvladovanje stresa so na primer tehnike sproščanja, kjer psihologinja predava o obvladovanju stresa in razloži osnovne veščine, s katerimi si bodo udeleženci lahko pomagali izboljšati počutje. V primeru hude duševne motnje obišče bolnika psihiater tudi na domu, če ta ne želi v zdravstveni dom. Pogosto jih vabijo na test hoje, ki je lahko tudi oblika druženja.

V poglobljene obravnave sodi svetovalnica za zdrav življenjski slog, v okviru katere organizirajo daljše programe, ki trajajo tudi po štiri mesece, in sicer Zdravo hujšanje, Gibam se, Zdravo jem (štiri tedne), S sladkorno boleznijo skozi življenje idr. V teh programih dobijo udeleženci informacije o pomenu prehrane in gibanja za zdravje ter postopoma vnašajo spremembe v svoj življenjski slog.

Individualen pristop pri znakih tveganega vedenja
Nov program je tudi spoprijemanje z anksioznostjo, kjer osebe z anksioznimi motnjami in svojci dobijo informacije o bolezni, poteku in načinih zdravljenja, saj so bile do zdaj le delavnice za obolele z depresijo. Na podlagi teh delavnic sestavijo tudi skupino za samopomoč, tako da se ti udeleženci družijo še naprej in so si v oporo. Pripravljene so tudi svetovalnice za tvegano vedenje. Glede na to, da se skupinskih delavnic ljudje ne udeležujejo pogosto, so raje uvedli individualna srečanja za svetovanje glede opuščanja kajenja in škodljivega pitja alkohola.

Pomembno je sodelovanje zdravstvenih delavcev in občanov
Pogosto ugotovijo, da so ljudje slabo informirani in enostavno ne vedo, kaj jim v okviru obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pripada, zato bodo skušali v prihodnje delati tudi na tem področju, da se bodo občani zavedali pravic in seveda dolžnosti, saj naj bi bilo to vzajemno. "Patronaža dela veliko z lokalno skupnostjo in tako podaja informacije ter pridobiva podatke s terena, na primer o posameznikih, ki so osamljeni in brez svojcev. Tu gre za sodelovanje sosedov in zdravstvenih delavcev na terenu. Zgodilo se je že, da so pacienti sami povedali, da ima nekdo težave, in tako je patronažna sestra prišla do človeka, ki je potreboval pomoč," je pojasnila Tomšičeva.

Obravnava pacientov že po 30. letu
Tomšičeva vidi veliko prednost poleg CKZ-ja tudi v referenčnih ambulantah, zato opaža velike razlike pri obravnavi državljanov, saj se nekateri zdravniki za njih še vedno niso odločili, zato upa, da bo država to čim prej sistemsko uredila in s tem odpravila neenakost pri obravnavi. "V referenčni ambulanti vam pripada več laboratorijskih preiskav, 40 minut pogovora o vašem zdravstvenem stanju, poleg tega aktivno vabimo vse. Neodzivnike večkrat pozovemo prek različnih kanalov, in sicer po elektronski pošti, telefonu, prek sorodnikov, sosedov, če to ni uspešno, jih obišče tudi patronažna sestra," je pojasnila Tomšičeva.

Prednost referenčnih ambulant je tudi v tem, da spremljajo paciente že po 30. letu in jih opozarjajo na tvegana vedenja.

Prilagajanje programov glede na okolje in uporabnike
"Vse te programe, bomo preizkusili v letu 2016, vendar pričakujem, da bodo odgovorni upoštevali tudi periferijo, saj so nekateri programi za naše ljudi prenaporni, zato bo treba kaj časovno skrajšati in prilagoditi. Pri hudi stiski s časom so 16-tedenske delavnice predolge," je pojasnila Tomšičeva in dodala: "Mi se bomo potrudili, da naredimo dobro klinično prakso in opravičimo programe, medtem ko mora NIJZ upoštevati tudi naše predloge in dopolnitve programov, da bi se izognili težavam pri izvajanju po drugih delih Slovenije."

Patronažna služba obiskuje ostarele in druge, ki težje dostopajo do zdravstvenih storitev. Veliko vlogo pri izvedbi programov ima tudi patronažna služba, predvsem na področju preventive. "Ta projekt ima velik poudarek na ranljivih skupinah, zato hodimo k tistim, ki ne morejo priti na preventivni pregled, da bi prišli na delavnice ali predavanja. Z minimalno pokojnino si niti ne morejo privoščiti, da bi si naročili taksi. To so osamljeni ljudje, brez svojcev, ostareli in invalidni. Razmišljali smo tudi o vključevanju tujcev, vendar bomo morali najti kulturnega mediatorja, da bomo lahko vstopili tudi v njihov svet," je povedala Mojca Vidmar, dipl. medicinska sestra.

Patronažna služba v lokalni skupnosti organizira dogodek
Odprta vrata za zdravje, ki je namenjen vsem. To pomeni, da je patronažna sestra dve uri na mesec locirana na Zavodu za zaposlovanje, CSD, na Rdečem križu in Ozari. Tam so na razpolago, da jih informirajo o novih programih in temah. "Patronažna sestra lahko zdaj naredi tudi preventivni pregled pri ostarelih in tistih, ki nimajo prevoza, tako kot ga je včasih zdravnik v ambulanti ali sestra v referenčni ambulanti. Po navadi jim pomagamo v domačem okolju, izjemoma pridejo tudi v center za krepitev zdravja. Držimo se načela, da jim pomagamo doma, ker se zavedamo, da bi težko hodili na predavanja v CKZ," je pojasnila Vidmarjeva.

Po krajevnih skupnostih so vsak mesec na voljo medicinske sestre
"Začeli smo še z eno novostjo, da v vsako krajevno skupnost pošljemo enkrat na mesec patronažno medicinsko sestro, ki je tam dve uri, tako da jo ljudje lahko vprašajo, kar koli želijo. Ta mesec se bodo pogovarjali, kako narediti praznično hrano bolj zdravo in kako si pomagati pri prehladnih obolenjih. Tematiko pogovorov izbiramo glede na to, kaj je v določenem obdobju aktualno," je pojasnila Vidmarjeva. Poleg tega je veliko delavnic, ki so usmerjene na določene težave. Prej so o zdravem življenjskem slogu govorili na splošno. Zdaj pa predavajo le o visokem krvnem tlaku ali visokem holesterolu oziroma sladkorju, skratka, vsak posluša tisto, s čimer ima težave in ga zanima v zvezi z njegovim zdravjem. "Ljudje so veseli, da je nekomu mar!"

Vidmarjeva je povedala, da so ljudje zelo dobro sprejeli vse preventivne programe. "Veseli so, da smo jih poiskali, ker dobijo občutek, da vsem pa le ni vseeno za njih. V večini primerov so zadovoljni. Včasih se zgodi, da kdo tudi odkloni, čeprav je tega manj." Predvsem ima patronažna služba veliko vlogo na periferiji, saj se morajo bistveno bolj potruditi, da ljudi pritegnejo v različne programe, medtem ko v mestnem okolju ne zaznavajo težav z udeležbo. Preventivni pregled poteka že po 30. letu starosti in predvsem delovno populacijo je zelo težko pritegniti k sodelovanju zaradi služb. Medtem ko je pri upokojencih lažje, saj se k njim vključujejo tudi v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. "Največji osip je pomladi, ko se začne delo zunaj, poleti zaradi dopustov, ravno tako jeseni zaradi spravila pridelkov, tako da so v tem času na delavnicah večinoma ljudje z mesta. Pozimi pa je udeležba najmočnejša, zato imamo v tem času največ delavnic," je povedala Vidmarjeva.

Funkcijska manjzmožnost pri starejših
Pri pilotnem preizkusu funkcijske manjzmožnosti pri starejših so sodelovali fizioterapevti in diplomirane medicinske sestre. Odšli so v DSO Sevnica in na Loko ter v preizkus vključili tudi člane Koronarnega kluba. "Presejanje je dobro, vendar zdaj še prilagajamo programe, ki bi bili primerni za te ljudi. Delavnica Gibam se je za njih prezahtevna, tako da januarja čakamo na nove smernice in prenovljeno obliko delavnice, kamor bi lahko te ljudi vključili," je pojasnila Vidmarjeva. Merila so postavljena zelo visoko, do zdaj pa rezultati kažejo na to, da je večina ljudi v rokah šibkejših in ne dosegajo meril. Poleg tega opažajo tudi velike razpone v gibljivosti.

Vidmarjeva je podala še nekaj smernic, ki jih lahko upoštevate pri pripravi prazničnih jedi. "Dodajte manj sladkorja v slaščice, v obroke vključite več zelenjave in manj maščobe, predvsem pa se veliko gibajte." Ob praznikih so mize bolj obložene, vendar boste tudi pridobljene kilograme v tem času hitro izgubili, če tega načina prehranjevanja ne boste prenesli v svoj vsakdan.

Mnenji udeležencev programov na Centru za krepitev zdravja v Sevnici:

Janez C.: Vključil sem se v program zdravega hujšanja, kjer sem slišal veliko stvari o prehrani in gibanju, predvsem pa to, da je treba piti veliko vode. Vsakemu svetujem, da se udeleži tovrstnih programov, saj sem slišal veliko novega, poleg tega sem se po zaključku programa počutil bolj zdravega. Sicer mi kilogrami nihajo, vendar zdaj vem, kako jih bom lahko znova izgubil. Dobili smo tudi brošure za prehranjevanje. Določenih stvari ne veš, če jih ne slišiš. Pa še brezplačno je. Sam sem se prej dobro najedel enkrat na dan in sem mislil, da je to dobro, vendar je treba jesti večkrat na dan manjše obroke. Drugi dejavnik je gibanje. Eno uro so bila predavanja, drugo so bile vaje, kar je zelo koristno. Včasih sem imel sobno kolo in sem pretiraval, ker je vse treba delati zmerno. Vsakemu, ki ima pomisleke, pravim, pojdi, pa boš videl. Najprej je treba poskusiti, ne že vnaprej zatreti v kali. Seveda pa je vse odvisno od posameznika. Pozitivno je tudi prijateljstvo, ki ga človek stke na tovrstnih srečanjih in ga potrebuje v življenju.

Karolina G.: Bila sem na delavnicah tehnike sproščanja in zdrava prehrana. Na predavanjih o zdravi prehrani sem bila zelo zadovoljna. Izvedela sem nekaj novih informacij v zvezi s prehranjevanjem in uporabo živil, na primer pri jogurtih ne gledamo vedno sladkorjev in kalorij, zato sem zdaj pozornejša na to. Glede prehranjevanja mora biti pet obrokov, prej sem mislila, da je dovolj, če se naješ dvakrat na dan. Zdaj vidim, da se je izboljšala prebava in splošno počutje. Odnesla sem kar nekaj pozitivnih stvari. Z možem sva hodila skupaj in zdaj me mož opozarja predvsem na to, da moram imeti manjše obroke. Zelo sem bila zadovoljna in sem tudi na predavanju rekla, da mi je žal, da nisem vsaj pri 40 letih tega že slišala. Res da je danes internet, vendar menim, če nekaj slišiš in se pogovarjaš o tem, je to tudi lažje sprejeti in vnesti v svoj način življenja. Pri tehniki sproščanja smo se pogovarjali o različnih čustvih in kako jih obvladovati. Veliko stvari prej nisem vedela, zato mi vse, kar sem slišala, pomaga pri vsakdanjem življenju. Dobili smo tudi navodila in večino stvari sem vnesla v svoje življenje.

Bojana Lekše
Prijavi napako
Komentarji
Guliarth
# 31.12.2015 ob 10:50
A da se morajo zavedati? Torej se ne? Pa še res je.
luckyss
# 31.12.2015 ob 10:20
Zdravstvo je "medij" preko katerega je možno "pretočiti" ogromne vsote...
To se dogaja in to je trenutno še nedotakljivo...
Korupcija - moja dežela...
Binder Dandet
# 31.12.2015 ob 11:32
""Zdravstvo se mora zavedati, da dela za ljudi!""

Dovolj pravljic smo prebrali. Zdaj pa spat. Lahko noč.
kozorog1973
# 31.12.2015 ob 11:22
haha vi ste pa res naivni, le čemu toliko koncesionarjev in privat dohtarjev,jah verjetno so res postali tako zelo sočutni do človeka da so odpli privat ambulante:)
Ori
# 31.12.2015 ob 14:39
"Zdravstvo se mora zavedati, da dela za ljudi!"

Kako naj bi se to zavedali, če pa delajo za farmacevtske korporacije?
TIGR
# 31.12.2015 ob 14:03
Slovenski zdravstveni sistem, kjer se na eni strani krade milijone na razpisih in na drugi strani placuje srednje medicinske sestre 700-750eur na mesec...
bob
# 01.01.2016 ob 11:28
Zdravstvo je v rokah zavarovalnic, zavarovalnice so pa razred zase, lepše povedano legalni način puljenja denarja za ustvarjanje dobičkov.
galoper
# 31.12.2015 ob 13:21
Jim zmanjkuje bolnikov in hočejo še zdrave pregledovati?
johnsmith
# 01.01.2016 ob 23:22
Ko rečejo, da gre za ljudi, se primi za denarnico, ker nek parazit hoče spet lomastiti po denarju bolnikov.
izo
# 31.12.2015 ob 13:33
Zdravstvo se mora zavedati, da dela za ljudi!"

al pa če bi zdravstvo kar zamenjali z državo v stavku. da ne dolgovlačimo..

ampak tako je pač pri nas: na smrtni postelji se pokliče vaškega farana, nas opere grehov in nove generacije živijo i izobilju in sreči..
Geres*
# 01.01.2016 ob 16:11
Ko sem prebrala naslov, sem sla v smeh.

Kdo pa se v nasem JS zaveda, da dela za ljudi? Placo imajo isto ne glede na to ali se pretegnejo ali pasejo dolgcas. Stevilni resujejo svoje komplekse s funkcijo, ki jo zasedajo in se znasajo nad ljudmi, ki pridejo k njim po pomoc. Vecina se nas ob misli na to, da potrebuje njihovo pomoc (bodisi za razna dovoljenja, bodisi ce si bolan) pocuti neprijetno. Te bodo posiljali od okenca do okenca? Se bo zdravnika ze v cakalnico slisalo kako se dere na sestro? Ali se bo do tebe obnasal ponizevalno in te odpravil v petih minutah? Bom na izvid spet cakal dva meseca, ker se ne komu ne da napisat izvida? Ja, res so vsi po spisku vsmerjeni k porabniku. Svetla izjema so nemara gasilci. Zdravniki gledano lot celota pa so na drugem polu.
bobo966
# 01.01.2016 ob 14:18
Tako kot mi vsi, naj tudi zdravstvo, dela za denar in ustrezno odgovarja za svoje delo.
Na vsak način se raje prepustim, dobro plačanemu strokovnjaku, kot pa slabo plačanemu altruistu.
Radio
# 01.01.2016 ob 20:46
Seveda so gasilci izjema. Kolikokrat na dan pa gasijo pozar? 50 krat? Ker s toliko bolnimi ljudmi, ki so zelo obcutljivi zaradi skrhanega zdravja, morajo pregledato sestre in zdravniki. Ce bi sestre in zdravniki gledali po 3 bolnike na dan, bi tudi odnos postal drugacen. Pac, manj kot si obremenjen, bolje lahko opravis delo.
tsinamuh0
# 01.01.2016 ob 14:02
V resnici zdravje sploh ni tako težka znanost. Glavni dejavniki ob kolikor-toliko normalnem duševnem zdravju so: nekajenje, (zmerno pitje alkohola), gibanje in zmerna raznovrstna prehrana. In za to skbi tako posameznik kot država(!), ki bi morala popolnoma odstraniti cigarete, priskrbeti primerno infrastrukturo za gibanje in ga vzpodbujati, ter omogočiti vsakemu dovolj poceni in kvalitetno hrano - od rojstva naprej. To zajema tudi mnogo bolj odgovorno ravnanje s sladkorji v pijačah, ipd. Mnogo manjši vpliv od vsega zgoraj naštetega na zdravje ima število zdravnikov, finančno vlaganje v zdravje, število operacij, prodanih medicinskih pripomočkov in zdravil, kot trdi kak OECD ali Svetovna banka.
Največji nasprotnik skupnega cilja po zdravju vsakega človeka pa je neoliberalizem, pravzaprav socialni darvinizem, ki vso odgovornost prelaga na posameznika (in se popolnoma spreneveda, da so ljudje zelo vodljivi, od mladih nog občutljivi na oglaševanje in razstavljanje izdelkov, morda pa celo že zasvojeni, npr. z nikotinom, sladkorjem...), točno tako kot to dela... NIJZ, ki naj bi za zdravje populacije poskrbel, omogoča pa le ''neke delavnice''?
krjavelj
# 03.01.2016 ob 13:22
"Zdravstvo se mora zavedati, da dela za ljudi!"

Joj, ta država mora res propasti. Pa saj ne razumemo osnovne doktrine delitve dela. Iz konteksta tega veje razmišljanje, da je služba v zdravstvu mesijanstvo podobno kot v bogoslužju.
Delavci v zdravstvu brezobzirno izkoriščajo nesrečo in nemoč bolnikov in ne moremo govoriti o nikakršnem samaritanstvu.
»Iz raztrganega korita lačna vrana sito pita«
axx
# 01.01.2016 ob 10:52
Ja to rabimo ja,. številna športna društva, planinci, joga, ples, meditacije ,..da ne naštevam,..ki za to, da so ljudje bolj aktivni in zdravi, že dolgo skrbijo, pa v tej zgodbi nimajo mesta. Pa so že locirana po lokalnih skupnostih in v njih deluje veliko ljudi, ki znajo in se iskreno zanimajo za svoje področje. Ne, mi potrebujemo medicinske sestre, ki vse to bolje obvladajo.
Dr. Kumrovec
# 31.12.2015 ob 15:38
Kapitalizem in neoliberalizem so prodrli tudi v Slovenijo - posledično, človek ni nič vreden. Važen je denar. Sramota.
galoper
# 15.01.2016 ob 20:45
Dolge čakalne vrste so znak, da je bolnikov preveč.
Opaziti je mnogo akcij v katerih pregledujejo slučajne ljudi, da bi odkrili še nove bolnike.
Povežite napisana dejstva in si ustvarite misel.
smukač
# 04.01.2016 ob 11:37
Samo še nevladniki nam manjkajo v zdravstvu pa bo zmešnjava kot je še ni bilo. Tam kjer vtaknejo nevladniki svoj nos se začne cirkus in absurd, da tolčejo po roki, ki jih futra. Pravi nevladnik je delomrznež, ki živi na račun jezika in države do penzije in nato do bridkega konca.
kapljač
# 03.01.2016 ob 19:59
Če hočete zdravstvu dobro, izšaltat zavarovalnice in zdravniške lobije. Zdravnikom zmanjšat plače. Medicinskemu osebju povišat.
nuLanuLa
# 03.01.2016 ob 12:36
Zdravstvo dela za ljudi in zdravi ljudje za zdravstvo. Nismo pacienti zato na svetu, da daljo iz nas diplome in doktorate. Žal pa se marsikateri zdravnik odločijo za poklic zaradi denarja in kariere, ne da bi komu pomagali.
at111
# 02.01.2016 ob 16:58
"Cilj je, da se ljudje začnejo gibati, da jim bo to v veselje in bodo spoznali, kako antistresno je vaditi ob glasbi in v družbi,"
Dokler se bo kot vedno na prvo mesto dajalo gibanje je zdravstvo v slepi ulici in seveda to ne po "nesreči".

Večino kroničnih bolezni nastane zaradi nepravilne prehrane, zunanjih onesnaženj, radiacije in nezdravih navad. Gibanje je še daleč za temi vzroki vsekakor pa je pomembno, vendar ne reši skoraj nič od zgoraj naštetega.

Ljudje bomo morali prehiteti zdravstvo po levem pasu kar se dogaja že marsikje in to kar uspešno.
Park
# 02.01.2016 ob 14:09
Saj ni zdravstvo problem!

ZZZS je, ker ne plačuje za storitve, kijih zdravstveni zavodi opravijo! ZZZS kuje dobiček na račun zdravja prebivalstva - država pa ta dobiček pretoči v... žepe večnih vladarjev
Kazalo