Mis sveta - nekoč ključna lepa zadnjica, danes menda notranja lepota

Foto: Izbor za mis sveta je najstarejše neprekinjeno lepotno tekmovanje. Foto: Reuters

Začelo se je s priložnostno prireditvijo, v osnovi namenjeno za promocijo bikinijev, pozneje postalo simbol objektivizacije žensk, danes pa številnim predstavlja karierno odskočno desko.

Leta 1951 je Britanec Eric Morley organiziral lepotno tekmovanje deklet v bikinijih, ki pa se ga je udeležilo tudi nekaj žensk iz drugih držav, zaradi česar so mediji dogodku hitro pritaknili precej bolj visoko zveneč opis: mis sveta. Z leti se je udeležba na tekmovanju širila - leta 2013 je bilo tekmovalk daleč največ, 126 -, a zaradi kritik, da dogodek ženske povsem objektivizira, se je središče izbora vse bolj premikalo k t. i. notranji lepoti.

Lani je tako izbor prvič potekal brez izhoda v kopalkah, ki je bil ključen že od prvega izbora, pozneje pa postal sinonim za vsa lepotna tekmovanja. Julia Morley, ki je predsedovanje organizacijskemu odboru prevzela po smrti moža leta 2000, je odločitev argumentirala s pojasnilom, da je kot članice žirije pravzaprav "ne zanima, ali ima eno izmed deklet zadnjico nekaj centimetrov večjo od drugega dekleta". "V resnici ne gledamo zadnjic, ampak poslušamo, kaj dekleta govorijo," je dejala za Elle leta 2014.

"Ne gledamo na to, kakšna je, ampak kaj se da iz nje narediti"
Podobno stališče ima tudi nova lastnica licence Miss Slovenija za Miss sveta, Jelka Verk: "V predizborih ne gledamo na to, kakšna ona je, ampak kaj se iz nje da narediti. Pomembno je, da to zgodbo čuti in razume. Od predizbora do polfinala imajo nato pol leta časa, da dodelujejo svojo vizualno in fizično podobo - od frizerjev do treninga in tako naprej."

Čeprav lepotna tekmovanja izgubljajo svoje občinstvo, pa še vedno privabijo zavidljivo število tekmovalk. Te jih pogosto vidijo kot odskočno desko za začetek kariere - pa naj bo to v svojem poklicu, v zabavni industriji ali politiki. "Nič ti pa ne koristi, če greš tekmovat in dobiš neki naziv, a ga nato ne znaš izkoristiti. Izkoristiš ga pa lahko samo takrat, če veš, kje se vidiš čez deset let," ob tem poudari Verkova.

Naziv odpre marsikatera vrata, vendar ...
Podobno sicer razmišlja tudi aktualna slovenska mis, Maja Taradi, s katero smo se pogovarjali pred njenim odhodom v Washington, kjer bo Slovenijo zastopala na izboru 18. decembra. "Sam naziv mis Slovenije odpre marsikatera vrata, ampak to ni dovolj. Če dekle nima vsebine, se ji vrata hitro zaprejo," je v pogovoru poudarila Taradijeva, ki se zaveda, da lepota ni več dovolj, če želi misica pustiti večji pečat. "Prizadevamo si, da se skozi mis Slovenije predstavijo zgodbe nacionalnega pomena. Sodelujemo s slovenskimi blagovnimi znamkami, želimo predstaviti slovenski turizem ... Ni pomembno samo, da se dekle predstavlja kot model, ampak da predstavlja celotno zgodbo," je poudarila Taradijeva.

A očitek, da so takšna tekmovanja seksistična, še vedno ostaja, saj je kljub vsem spremembam v resnici še vedno najpomembnejši videz. Največ možnosti za zmago ima namreč še vedno tista tekmovalka, ki se ji uspe podrediti predhodno opredeljenim lepotnim merilom.

Tanja Kozorog Blatnik

Zadnja leta dekleta v kopalkah pozirajo zgolj na plažah, na samem tekmovanju pa nastopajo bolj oblečena. Foto: Reuters

Infografika

Sprehod skozi 65 let najstarejšega lepotnega izbora

Tanja Kozorog Blatnik

Letos mineva 65 let od prvega tekmovanja za mis sveta, ki je v tem času doživelo veliko — od protestov zaradi objektivizacije ženskega telesa do ukinitve sprehoda v kopalkah.

Trenutna nosilka krone in lente najlepše na svetu je Španka Mireia Lalaguna Royo. Foto: Reuters

Trenutna nosilka krone in lente najlepše na svetu je Španka Mireia Lalaguna Royo. Foto: Reuters

Začetki tekmovanja za mis sveta segajo v leto 1951, ko je britanski TV-voditelj in promotor v verigi plesnih dvoran Mecca Eric Douglas Morley v okviru poletnega festivala, poimenovanega The Festival of Britain, pripravil lepotno tekmovanje/modno revijo deklet v kopalkah: The Festive Bikini Contest.

Čeprav je šlo za popolnoma britanski dogodek, se ga je udeležilo tudi nekaj deklet iz drugih držav in na koncu je tudi zmaga šla v tujino, saj je na najvišjo stopničko zmagovalnega odra (zgolj v bikiniju!) stopila takrat še ne 22-letna Švedinja Kerstin Kiki Håkansson. In prav zaradi mednarodne udeležbe — za naziv se je sicer potegovalo 26 deklet, poleg zmagovalke še 21 Britank, Nizozemka, Francozinja, Danka in Američanka — so predstavniki sedme sile že prvo leto tekmovanje poimenovali Miss World (Mis sveta).

Prvotno bi to moral biti enkratni dogodek, zasnovan kot lahkotna popestritev pretežno kulturnega dogajanja v okviru festivala, a že leto pozneje, ko so v ZDA prvič pripravili tekmovanje Miss Universe (Mis vesolja), je to Morleyja tako razjezilo, da je svoje nadrejene pri družbi Mecca prepričal, da se mora tekmovanje nadaljevati.

Zaradi negativnega odziva družbe (in Cerkve - Håkanssonovo je kritiziral celo papež) na paradiranje polgolih deklet v kopalkah je uvedel bolj "konservativna" oblačila tekmovalk. Pozneje so izhod v kopalkah sicer znova uvedli, a Håkanssonova še danes ostaja edina zmagovalka tekmovanja, ki so ji krono najlepše nadeli, ko je na odru stala oblečena zgolj v bikini.

Morley je obenem z julija, ko je potekal prvi izbor, dogodek prestavil na november, nekaj let pozneje pa so morali zaradi velikega zanimanja javnosti spremeniti tudi osrednje prizorišče — gledališče Lyceum Theatre, ki je bilo v lasti družbe Mecca, je namreč postalo premajhno, zato so dogodek prestavili v koncertno dvorano Royal Albert Hall. Leta 1959 je britanska nacionalna televizija tekmovanje prvič prenašala prek malih zaslonov in tako še povečala priljubljenost lepotnega izbora.

Daleč najuspešnejša zmagovalka izbora je Indijka Aišvarja Rai, ki so ji krono najlepše nadeli leta 1994. A to je bila zanjo le prva stopnica, saj je pozneje postala najbolje plačana igralka v Bollywoodu. Foto: Reuters

Daleč najuspešnejša zmagovalka izbora je Indijka Aišvarja Rai, ki so ji krono najlepše nadeli leta 1994. A to je bila zanjo le prva stopnica, saj je pozneje postala najbolje plačana igralka v Bollywoodu. Foto: Reuters

Z leti vse več sodelujočih, vse več gledalcev, pa tudi več kritik
Skupaj z veliko gledanostjo izbora (sploh v 70. in začetku 80. let prejšnjega stoletja) pa so se stopnjevale tudi kritike tekmovanja, češ da izkorišča in ponižuje ženske. Leta 1974 se je med tekmovanjem zgodil incident, ko je skupina feministk v tekmovalke in voditelja Boba Hopa vrgla moko. Morley je kritikom odgovarjal brez dlake na jeziku, so se ob njegovi smrti spominjali na BBC-ju - ob neki priložnosti naj bi tako dejal: "Če se jim zdi (tekmovanje, op. p.) sramotno za ženske, potem je najbolje, da ga (TV-sprejemnik, op. p.) ugasnejo."

Z novim tisočletjem tudi premik od videza k "notranji lepoti"
A očitno so se ga feministične kritike vseeno malo dotaknile, saj sta z ženo Julio (ki tekmovanju predseduje od Morleyjeve smrti leta 2000) postopoma spreminjala glavni poudarek tekmovanja in namesto paradiranja po modni brvi začela izpostavljati tudi druge vrline deklet: nastop, osebnost, nadarjenost, stas, lepota obraza, splošno obnašanje, sposobnost nastopanja itd. Leta 2003 so prvič uvedli t. i. področna tekmovanja (zmagovalka vsakega izziva se neposredno uvrsti v finale).

Nič več paradiranja v kopalkah
Leta 2014 je organizacijski odbor z Morleyjevo na čelu presenetil svetovno javnost, ko je napovedal, da se z letom 2015 s tekmovanja dokončno umika izhod v kopalkah, torej tisti izhod, ki je bil povod za prvo tekmovanje in ki je lepotni izbor tudi zapisal v zgodovino.

Morleyjeva je v pogovoru za revijo Elle odločitev pojasnjevala z besedami: "Ni mi treba gledati žensk, kako se sprehajajo gor in dol po odru v bikiniju. Ženske nimajo nič od tega. Tudi jaz nimam nič od tega." Ob tem je nekdanja lepotna kraljica še dodala: "Poleg tega pa me ne zanima, ali ima eno od deklet zadnjico nekaj centimetrov večjo od drugega dekleta. V resnici ne gledamo zadnjic, ampak poslušamo, kaj dekleta govorijo."

Lepota z namenom - za otroke
V 80. letih sta sicer Morleyjeva začela vse bolj poudarjati tudi novo geslo tekmovanja Lepota z namenom (Beauty With A Purpose) in poudarjati dobrodelno noto lepotnega izbora — od leta 1951 naj bi po nekaterih podatkih tako zbrali več kot 250 milijonov funtov za različne dobrodelne organizacije, večinoma take, ki skrbijo za deprivilegirane otroke.

Julia Morley je predsedovanje organizacijskemu odboru tekmovanja za mis sveta prevzela leta 2000 po smrti svojega moža Erica, ki je tekmovanje tudi ustanovil. Foto: Reuters

Julia Morley je predsedovanje organizacijskemu odboru tekmovanja za mis sveta prevzela leta 2000 po smrti svojega moža Erica, ki je tekmovanje tudi ustanovil. Foto: Reuters

Čeprav zadnja leta izbor počasi izgublja pomen, pa na njem še vedno sodelujejo skoraj vse države oz. suverena območja sveta — največ predstavnic se je izbora udeležilo leta 2013, ko jih je sodelovalo 127. Obenem pa to tekmovanje še vedno gleda več milijard ljudi v več kot 100 državah sveta — natančne številke sicer niso znane, saj gre za družbo v zasebni lasti, se je pa številka gledalcev pred malimi zasloni že na začetku tisočletja vrtela okoli dveh milijard.

Slovenija na izboru od leta 1992
Slovenija je kot samostojna država na tekmovanju prvič sodelovala leta 1992 (zastopala jo je Nataša Abram), med najbolj prepoznavnimi zmagovalkami nacionalnega izbora pa so Metka Albreht (1993), Janja Zupan (1994) Rebeka Dremelj (2001), Sanja Grohar (2005), Iris Mulej (2006) itd. Letos Slovenijo na izboru, ki poteka v Washingtonu, zastopa Maja Taradi.

Nekaj zanimivih podatkov o najstarejšem neprekinjenem lepotnem tekmovanju na svetu si lahko preberete tudi v spodnji infografiki.

Mis sveta 1988 Linda Petursdottir (Islandija) Foto: AP

Fotogalerija

Najlepše Zemljanke zadnjih 25 let

Prva, ki so jo oklicali za najlepšo na svetu, je bila Švedinja Kiki Håkansson davnega leta 1951, na 65. tekmovanju Miss sveta pa so lento in krono najlepše nadeli Španki Mireii Lalaguni.

Lani je mis sveta postala Mireia Lalaguna Royo iz Španije. Foto: Reuters

Lani je mis sveta postala Mireia Lalaguna Royo iz Španije. Foto: Reuters

Katera dekleta so se z nazivom najlepše Zemljanke ponašala v vmesnih letih? Drugo leto je na tekmovanju zmagala še ena Švedinja, in sicer May Louise Flodin. Sledila je prva francoska zmaga (Denise Perrier), pa prva egipčanska (Antigone Costanda), leta 1955 pa prva Venezuelka (v seriji mnogih) Susana Duijm.

Leta 1956 je slavila Nemka Petra Schürmann, sledila je zmaga Finke Marite Lindahl, Južnoafričanko Penelope Anne Coelen pa so za najlepšo okronali leta 1958. Corine Rottschäfer je leto pozneje osvojila prvo nizozemsko zmago, Norma Cappagli leta 1960 pa prvo argentinsko. Šele po desetih letih tekmovanja so organizatorji tekmovanja, Britanci, slavili svojo prvo zmago — to jim je prinesla Rosemarie Frankland.

V drugem desetletju tekmovanja so bile za najlepšo okronane Catharina Lodders (Nizozemska) leta 1962, Carole Joan Crawford (Jamajka), Ann Sidney in Lesley Langley (Združeno kraljestvo), Reita Faria (Indija), Adeline Hartog-Bel (Peru), Penelope Plummer (Avstralija), Eva Rueber-Staier (Avstrija), Jennifer Hosten (Grenada) in Lucia Petterle (Brazilija). Leta 1972 so lento najlepše nadeli Belindi Green iz Avstralije, leto pozneje pa Marjorie Wallace iz ZDA. Leta 1974 so okronali Britanko Helen Morgan, a je ta kmalu krono predala Anneline Kriel iz Južne Afrike. Wilnelia Merced iz Portorika je najlepša postala leta 1975, leto pozneje pa Cindy Breakspeare (Jamajka).

Še tretji švedski naziv je šel v roke Mary Stävin leta 1977, sledila je še ena argentinska zmaga ko so okronali Silvano Suarez. Po Gini Swainson (Bermudi) je sledil še en škandal leta 1980, ko so najprej okronali Nemko Gabriello Brum, ko je ta predala krono, pa še Kimberley Santos iz Guama.

Pilin Leon je Venezueli prinesla še eno zmago leta 1981, do konca desetletja pa so sledile zmage Mariasele Alvarez (Dominikanska republika), Sarah-Jane Hutt (Združeno kraljestvo), Astrid Caroline Herrere iz Venezuele, Holmfríður Karlsdottir (Islandija), Giselle Laronde (Trinidad & Tobago), Ulle Weigerstorfer (Avstrija), Linda Petursdottir (Islandija), Anete Kreglicke (Poljska) in Gine Tolleson (ZDA).

Lani je Slovenijo zastopala Mateja Kociper. Foto: Reuters

Lani je Slovenijo zastopala Mateja Kociper. Foto: Reuters

Ninibeth Leal je leta 1991 prinesla še eno zmago Venezueli, sledili sta zmagi Rusinje Julie Kuročkine in Jamajčanke Lise Hanna, leta 1994 pa je slavila Indijka Aishvarya Rai. Sledila je Jacqueline Aguilera (Venezuela), nato pa Irene Skliva (Grčija), Diana Hayden (Indija), Linor Abargil (Izrael) in še dve Indijki: Jukta Muhej (1999) in Priyanka Chopra (2000). Sledila je edina zmaga Nigerije z Agbani Darego, leta 2002 pa je slavila Azra Akin iz Turčije.

Leto pozneje se je najbolj smejalo Rosanni Davison (Irska), sledila je María Julia Mantilla (Peru), njej pa Islandka Unnur Birna Vilhjalmsdottir. Tatana Kucharova je leta 2006 prinesla edino zmago Češki, Džang Dzilin pa leto pozneje prvo zmago Kitajski. Leta 2008 je bila za najlepšo razglašena Ksenija Suhinova, leto pozneje pa Kaiane Aldorino iz Gibraltarja. Alexandria Mills (ZDA) je dolgem času prinesla še eno zmago ZDA, Ivian Sarcos pa leto pozneje Venezueli.

Kitajki Ju Venšja so krono najlepše nadeli leta 2012, Megan Young (Filipini) pa pred tremi leti. Izbor leta 2014 je minil v znamenju Južnoafričanke Rolene Strauss, lani pa je, kot omenjeno, na prestol najlepše sedla Mireia Lalaguna iz Španije. Katera bo mis leta 2016, pa bo znano 18. decembra, ko bodo najlepšo izbrali na finalni prireditvi v Washingtonu.

Spodaj si lahko ogledate fotogalerijo vseh zmagovalk po letu 1990 in nekaterih pred tem. Foto: AP in Reuters.

Videointervju z mis Slovenije

Če dekle nima vsebine, se ji vrata hitro zaprejo

Klavdija Kopina; snemalka in montažerka: Maja Ikanović

26-letna Ljubljančanka Maja Taradi te dni v Washingtonu zastopa Slovenijo na izboru za mis sveta. Hkrati je 26. mis Slovenije, saj najlepšo v naši deželi izbiramo vse od leta 1990.

Večer odločitve 26-letnico, diplomantke laboratorijske zobne protetike in študentko ustne higiene, čaka 18. decembra. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Tavčar

Večer odločitve 26-letnico, diplomantke laboratorijske zobne protetike in študentko ustne higiene, čaka 18. decembra. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Tavčar

Taradijeva je zelo dejavna na področju dobrodelnosti. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Tavčar

Taradijeva je zelo dejavna na področju dobrodelnosti. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Tavčar

"Osebno mi nobena misica ni vzor. Ampak menim, da se je vsaka potrudila po najboljših močeh, da je predstavila Slovenija," je povedala v intervjuju za MMC še pred odhodom v Washington Taradijeva. Takrat pa je tudi na lastni koži občutila, kako je, ko se ti življenje čez noč spremeni. "Sam naziv mis Slovenije odpre marsikatera vrata, ampak to ni dovolj. Če dekle nima vsebine, se ji vrata hitro zaprejo," je poudarila Taradijeva.

Zaveda se, da lepota ni več dovolj, če želi misica pustiti večji pečat. "Mi gradimo na tem, da se skozi mis Slovenije predstavijo zgodbe nacionalnega pomena. Sodelujemo s slovenskimi blagovnimi znamkami, želimo predstaviti slovenski turizem ... Ni pomembno samo, da se dekle predstavlja kot model, ampak da predstavlja celo zgodbo," je poudarila Taradijeva.

Hkrati pa se zaveda, da je njena misija tudi, da povrne s svojimi naslednicami ugled izboru, kot ga je že nekoč užival. "Sčasoma bomo ugled in prepoznavnost dvignili," je odločna Ljubljančanka.

Pogovor z njo si lahko pogledate zgoraj.

Lepotna tekmovanja Jelka Verk, nekoč Šajn, prireja že 15 let, vedno pa si je želela pod okrilje vzeti prav Miss Slovenije. Foto: MMC RTV SLO

Intervju z lastnico licence

"Če boš postala mis Slovenije, ne pomeni, da boš kar bogata"

Tina Hacler

"Obogateti od tekmovanja za mis Slovenije ne moreš, to takoj povem vsem. Ne pomeni, da ti ne bo več treba delati. To je le orodje za doseganje osebnih ciljev," iskreno pove nosilka licence Jelka Verk.

Maja Taradi nas bo v nedeljo zastopala na svetovnem izboru, Verkova pa verjame, da bo tudi sicer obveljala za zelo uspešno misico. Foto: Matjaž Tavč

Maja Taradi nas bo v nedeljo zastopala na svetovnem izboru, Verkova pa verjame, da bo tudi sicer obveljala za zelo uspešno misico. Foto: Matjaž Tavč

Verkova je letos poleti namreč obula čevlje, ki jih je dolga leta v Sloveniji nosil Zdravko Geržina, in postala lastnica licence lepotnega tekmovanja Miss Slovenije za Miss sveta. Do septembra ji je nato uspelo pripraviti finalni izbor, na katerem je slavila Maja Taradi, ki je na začetku decembra že odpotovala v Washington na svetovni izbor.

Doma pa je Verkova takrat že dodobra zavihala rokave za izbor Miss Slovenije 2017. Z njo smo se pogovarjali v dvorani Gospodarskega razstavišča, medtem ko so člani njene ekipe kot mravljice hiteli naokrog in pripravljali še zadnje malenkosti za izbor Miss Ljubljane.

Novopečena lastnica licence se je namreč odločila, da bo poskusila izboru najlepše Slovenke vrniti staro slavo, zato je postavila nove temelje projekta.

Lepotice bodo iskali po vsej državi
Prepričana je, da mora biti izbor Miss Slovenije vseslovenska stvar, zato bo predizbore selila po vsej državi, regijskih tekmovanj bo tokrat pet, v prihodnje upa na še več. Prvo decembrsko soboto so tako izbrali najlepšo v osrednjeslovenski regiji, nato pa pridejo na vrsto še Gorenjska, Štajerska, Primorska in Dolenjska, vsak predizbor bo v živo prenašan tudi na Facebooku.

Vsaka zmagovalka regije se uvrsti neposredno v finale, druge dobitnice nazivov dobijo vstopnico za polfinale. V predizboru v vsaki regiji lahko tekmuje le dekle od tam. "Mis Ljubljane ne more biti Štajerka, in obratno. Izbrana dekleta namreč nato do polfinala in finala delujejo na lokalni ravni - s poslovnimi partnerji, dobrodelne projekte ...," pojasnjuje organizatorka, ki poudarja, da za samim izborom stoji veliko večja zgodba.

"Slovensko in še enkrat slovensko!"
"Samo tekmovanje na modni brvi predstavlja zgolj 10 odstotkov zgodbe. To, kar ljudje poznajo — aha, misica se sprehodi po odru — je samo zaključek nečesa. Tukaj so še drugi segmenti — dekleta bodo na kongresu podjetnikov, kjer bodo predstavile poslovne načrte, za posamezne regije bodo morale pripraviti turistične načrte in projekte,"
je opisala tekmovalni sistem.

"Že sam naziv mis Slovenije naj bi v temelju pomenil zgodbo, da predstavljamo Slovenijo. Zato smo v tej smeri tudi šli," je pojasnila. Pravi, da podpirajo slovenske glasbenike, blagovne znamke, podjetja, mlade modne oblikovalce ... na izboru za mis Ljubljane je tako na primer sodelovala oblikovalka, ki nakit izdeluje iz zasavskega premoga.

"Podpiramo slovenski turizem, slovenske turistične kraje, želimo, da so oni del te zgodbe. Podpiramo slovensko, slovensko in še enkrat slovensko," je odločna Verkova. "Sama težko zgradim to zgodbo. Skupaj z ekipo in s poslovnimi partnerji pa vsi skupaj delamo s polno paro, da bi nam to uspelo," dodaja.

Mis kot orodje za dosego osebnih ciljev
Kakšna dekleta pa se sploh prijavijo na to tekmovanje? "Večinoma so to taka, ki si želijo nekaj narediti iz sebe, a ne vedo, kako. Tekmovanje za mis pa potem vidijo kot orodje za uresničevanje svojih ciljev," pravi Verkova. "Ni res, da so misice neumne. Neumne jih pogosto naredijo vprašanja, ki jih dobijo, odvisno pa je tudi od organizatorja, kakšno vsebino ti da," je prepričana.

"Za mnogimi od njih so zelo težke zgodbe, zato se mi zdi tako krivično, kadar jih nekdo obsoja. Tudi one se zgolj bojujejo v življenju, tako kot mi. Vse študirajo in ob študiju še delajo zraven, želijo si le, da bi nekoč v življenju nekaj imele," pravi.

Naslov najlepše je najbolje izkoristila Rebeka Dremelj, ki je naziv široko odprl vrata v pevsko kariero - leta 2008 je Slovenijo zastopala celo na Evroviziji. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

Naslov najlepše je najbolje izkoristila Rebeka Dremelj, ki je naziv široko odprl vrata v pevsko kariero - leta 2008 je Slovenijo zastopala celo na Evroviziji. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

"Obogateti od tekmovanja za mis ne moreš, to takoj povem vsem. Če boš postala mis Slovenije, to ne pomeni, da boš kar bogata, da ti ne bo več treba delati. To je le orodje za doseganje osebnih ciljev, ki niso povezani z mis. Mreženje je tisto, ki veliko prinese," Verkova poudarja pomembnost prepoznavnosti in spoznavanja različnih ljudi, kar prinese izbor.

Naziv najbolje izkoristila Rebeka Dremelj
Vsako dekle, ki se prijavi, ima najprej informativni razgovor z njo, potem se organizacijska ekipa odloči, ali bo šla naprej. "Mi v predizborih ne gledamo na to, kakšna ona je - ampak kaj se iz nje da narediti. Pomembno je, da to zgodbo čuti in razume. Od predizbora do polfinala imajo nato pol leta časa, da dodelujejo svojo vizualno in fizično podobo - od frizerjev do treninga in tako naprej," pojasni.

"Nič ti pa ne koristi, če greš tekmovat in dobiš neki naziv, a ga nato ne znaš izkoristiti. Izkoristiš ga pa lahko samo takrat, če veš, kje se vidiš čez deset let," ob tem poudari.

Po njenem mnenju je naziv najbolje izkoristila Rebeka Dremelj, ki je mis Slovenije postala leta 2001. "A težko je to primerjati z današnjim časom, vprašanje je, ali bi se zgodilo enako, če bi zmagala lani ali predlani. Takrat je bila druga miselnost," Verkova opozarja na razliko.

Nekdanji blišč
In zakaj je to tekmovanje do danes izgubilo praktično ves nekdanji prestiž? "Leta 1991 smo se osamosvojili, težko smo čakali prvo mis naše države, ki nas bo lahko zastopala v svetu. Ta nacionalni naboj je trajal nekaj časa, nato pa je upadel in zdaj ga ni več. Pregledala sem sicer tudi stare posnetke, da bi videla, če je bilo takrat kaj drugače tudi v praksi - nič, že sami predizbori so danes na ravni finalne prireditve izpred let," pove Verkova.

Sama verjame, da bo za zelo uspešno misico obveljala tudi zdajšnja Maja Taradi, in opozarja, da se tudi o Rebeki Dremelj ni takoj govorilo. Pravi, da je pomembno, da zmagovalka diha s projektom, a ob tem misli tudi nase in na svojo kariero, ki si jo želi v prihodnje. "Taradijeva je zobni protetik in študira še ustno higieno, zato si nekoč želi imeti lastno ordinacijo. In kaj smo mi naredili? Namesto klasičnih vizitk smo zanjo izdelali zobne nitke, da bi ji pomagali graditi njeno zgodbo," opiše organizatorka, ki je nekoč na modni brvi tekmovala tudi sama, zato pravi, da bolje razume dekleta.

Lepotna tekmovanja sicer prireja že 15 let — z nekdanjim možem Igorjem Šajnom sta bila partnerja tudi poslovno pri modni agenciji Queen, vedno pa si je želela pod okrilje vzeti prav Miss Slovenije. "Ker sem imela svojo vizijo o tem, in ta je bila drugačna od tiste, ki se je odvijala. Verjela sem v to, da lahko tej zgodbi spet vrnem vsebino," poudarja.

Finale mora biti na nacionalki!
Prav zato se bojuje tudi za prenos finalnega izbora, ki bo 9. septembra 2017, na nacionalki: "Zagovarjam prepričanje, da mora biti miss Slovenije nacionalnega pomena, zato menim, da bi morala finalni izbor in končno odločitev o naši predstavnici prenašati RTV Slovenija".

Komercialne televizije je ne zanimajo, meni, da lahko prostor tam najdejo druga lepotna tekmovanja, mis Slovenije pa bi morala biti v domeni nacionalne televizije. "Ker verjamem v zgodbo, ki sem jo zgradila, prav tako pa tudi sodelavci, ki vsak na svojem področju v Sloveniji nekaj štejejo - v poslovnem svetu, dobrodelnosti, turizmu," zaključuje.

Sodobna družba na piedestal postavlja vitkost, ki pa je mnoge ženske brez hudih odrekanj ne morejo doseči. Foto: Pixabay

Poglobljeno

Zakaj kritike na račun lepotnih tekmovanj 50 let po prvih protestih še vedno vztrajajo?

Sabina Janičijević

Sodobna družba je polna idealiziranih in nedosegljivih podob ženskega telesa, ki pri številnih vzbujajo občutke negotovosti in manjvrednosti. K boljši samopodobi zagotovo ne prispevajo lepotna tekmovanja, za katere se zdi, da so relikt nekega minulega časa. A kot kaže, se jim svet še ni pripravljen odreči, celo nasprotno, lepotnih tekmovanj je vse več, samo čez lužo se vsako leto na lepotne izbore prijavi kar 2,5 milijona deklet.

Zdi se, da lepota postala osrednjega pomena za žensko identiteto. Mnoge ženske so zato, da bi se vsaj približale idealu lepote, pripravljene storiti marsikaj in se odreči marsičemu. Foto: EPA

Zdi se, da lepota postala osrednjega pomena za žensko identiteto. Mnoge ženske so zato, da bi se vsaj približale idealu lepote, pripravljene storiti marsikaj in se odreči marsičemu. Foto: EPA

Korenine lepotnih tekmovanj segajo v staro Grčijo, takšna, kot jih poznamo danes, pa so nastala proti koncu 19. stoletja. Za prvo pravo lepotno tekmovanje velja izbor za kraljico lepote leta 1839 v Elingtonu na Škotskem. To ni poželo velikega zanimanja, saj so lepotna tekmovanja postala priljubljena šele v 80. letih 19. stoletja. Desetletja so se otepala očitkov o prostaškosti, sprejemljivejša pa so postala po letu 1921, ko so v ZDA organizirali prvo moderno lepotno tekmovanje Miss America, ki poteka še danes.

Niz lepotnih tekmovanj, ki so na začetku največkrat spodbujala turizem, je leta 1932 prekinila gospodarska kriza. Znova so vzniknila šele po 2. svetovni vojni. Leta 1951 so tako na Otoku organizirali izbor za mis sveta, takrat še pod imenom Festival Bikini Contest. Tekmovanje je bilo namenjeno predstavitvi bikinija, ki se je šele dobro prebijal na trg. Organizator Eric Morley se je pozneje odločil, da tekmovanje postane vsakoletni dogodek. Danes tekmovanje za mis sveta prištevamo med t. i. veliko četverico, ki jo sestavljajo še tekmovanja mis Universe, mis International in mis Zemlje.

K večji priljubljenosti lepotnih tekmovanj je pripomogel razmah televizije. Na Otoku je tako prenos izbora za mis sveta v šestdesetih in sedemdesetih letih pred televizijske zaslone prikoval na milijone gledalcev in postal ena najbolj gledanih oddaj.

Gibanje proti lepotnim tekmovanjem
Čeprav je priljubljenost lepotnih tekmovanj rastla, se je nanje neizogibno zgrnil plaz kritik. Z drugim valom feminizma v 60. letih 20. stoletja, ki je med drugim izpostavil vprašanji uravnavanja rojstev in pravice do splava, se je začelo tudi gibanje proti lepotnim tekmovanjem. Gibanje je doseglo vrh leta 1968, ko so na tekmovanju za mis Amerike v Atlantic Cityju opozorile na objektivizacijo žensk in v ogromen koš med drugim zmetale čevlje z visoko peto, umetne trepalnice, ženske in moške revije, torej simbole ženskega zatiranja.

Skoraj petdeset let pozneje se je v svetu lepotnih izborov vsaj navidezno mnogo stvari spremenilo. Mis sveta se tako zadnja leta predstavlja z geslom Beauty With A Purpose (Lepota z namenom); Julia Morley, ki po smrti Erica Morleyja organizira tekmovanje, je tako poudarila, da nikomur ni več mar, katera ima lepšo zadnjico, ampak svet in žirijo bolj zanima osebnost tekmovalke. Po njenem mnenju je mis sveta bolj kot lepotna kraljica ambasadorka, naslov pa je zgolj pripomoček, s katerim lahko zmagovalka doseže spremembe po svetu. Podobno spremembo je ubralo tudi tekmovanje za mis Amerike, ki se hoče oznake lepotno tekmovanje otresti tako, da zmagovalke nagradi z visokimi štipendijami za študij.

Nekdanja guvernerka ameriške zvezne države Aljaska Sarah Palin je nase najprej opozorila na lepotnih tekmovanjih. Kot kaže, njen preskok od lepotnih tekmovanj do politike ni nenavaden. Foto: EPA

Nekdanja guvernerka ameriške zvezne države Aljaska Sarah Palin je nase najprej opozorila na lepotnih tekmovanjih. Kot kaže, njen preskok od lepotnih tekmovanj do politike ni nenavaden. Foto: EPA

Očitki se niso spremenili
"Idealna ženska mora biti inteligentna, a vseeno mora še vedno ugajati moškim. Predstavlja utelešenje ženske moči, ki je omejena z moškim okusom," je spremembe na področju lepotnih tekmovanj za The New Republic komentirala antropologinja Beverly Stoeltje.

Zato ne preseneča, da očitki tistih, ki nasprotujejo lepotnim tekmovanjem, kljub spremembam ostajajo enaki kot pred desetletji. Lepotna tekmovanja po mnenju mnogih ženskam še danes sporočajo, kakšne morajo biti, da bi bile družbeno zaželene in sprejete. Hkrati pa ustvarjajo idealizirano podobo ženske, katere glavna atributa sta vitkost in mladost. Prav tako še vedno ostaja očitek, da so takšna tekmovanja seksistična, saj je kljub vsem spremembam v resnici še vedno najpomembnejši videz. Največ možnosti za zmago ima namreč tekmovalka, ki se ji uspe podrediti predhodno opredeljenim lepotnim standardom.

Antropologinja Hilda Llorens opozarja na ceno, ki so jo za zmago ali visoko uvrstitev na lepotnih tekmovanjih pripravljene plačati latinskoameriške ženske. Llorens poudarja, da to, da naslova mis Universe in mis sveta največkrat romata v Srednjo ali Južno Ameriko, ni naključje. Dekleta se namreč na tekmovanje pripravljajo več let, vse po vrsti pa ustrezajo t. i. idealu maja. Gre za lepotni ideal, za katerega je značilna svetla polt, rahlo valoviti lasje, modre ali zelene oči in suha postava z velikim oprsjem. To je ideal, ki ga o lepoti latinskoameriških žensk goji preostanek sveta, ob tem pa zanemarja, da večina žensk taki predstavi ne ustreza, zato morajo tekmovalke za dosego bolj "evropskega" videza pogosto pod nož.

Z modne steze za govorniški oder
Čeprav lepotna tekmovanja izgubljajo svoje občinstvo, v argentinskem mestu Chivilcoy v pokrajini Buenos Aires pa so jih celo označili za škodljiva in jih prepovedali, še vedno privabijo zavidljivo število tekmovalk. Te jih pogosto vidijo kot odskočno desko za začetek kariere v zabavni industriji ali politiki. Hilary Levey Friedman, sociologinja z univerze Harvard, pravi, da lepotna tekmovanja ustvarjajo zmagovalke, ki bodo vstopile v politiko. "Tekmovalke in zmagovalke razvijajo določene sposobnosti, ki jim lahko koristijo tudi v politični areni. Seveda lahko te sposobnosti pridobite tudi drugje, vendar jih skozi sodelovanje na lepotnih tekmovanjih pridobite hitreje in pogosto tudi veliko bolj zgodaj. Prehod z lepotnih tekmovanj v politiko je danes mogoč tudi zaradi tega, ker je politika postala šov."

Ženskam se sodi vsak dan
Tudi ženske, ki ne sodelujejo na lepotnih tekmovanjih, ne morejo ubežati dnevnim sodbam o svoji zunanjosti, saj so dnevno bombardirane s podobami idealiziranih, nedosegljivih in retuširanih podob ženskega telesa, ki pri ženskah sprožajo nezadovoljstvo z lastno samopodobo in občutke manjvrednosti ter negotovosti.

Ko se je tekmovanje za mis sveta leta 2011 znova vrnilo v London, so ga pospremili protesti. Takrat je ena od protestnic razloge, zakaj se je udeležila shoda pred vhodom v dvorano Earls Court Two, za MMC pojasnila takole: "Protestiramo zato, ker šestdeset let pozneje to sr*** še vedno obstaja, in protestiramo proti patriarhatu. Zagotovo pa ne proti ženskam." Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Ko se je tekmovanje za mis sveta leta 2011 znova vrnilo v London, so ga pospremili protesti. Takrat je ena od protestnic razloge, zakaj se je udeležila shoda pred vhodom v dvorano Earls Court Two, za MMC pojasnila takole: "Protestiramo zato, ker šestdeset let pozneje to sr*** še vedno obstaja, in protestiramo proti patriarhatu. Zagotovo pa ne proti ženskam." Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Kathy Davis, profesorica žensk študij in avtorica knjige Reshaping the Female Body, pravi, da se danes na telesa pogosto gleda kot na naložbo, lepotna industrija pa je odprla vrata ideji, da so ženske kot take nepopolne, pot do idealnega telesa pa je tlakovana z dietami, lepotnimi posegi in telesno vadbo.

Mlade ženske so se morale že zelo hitro naučiti, da je moč njihovega spola vezana na njihovo zunanjo podobo, na njihovo spolno privlačnost, veliko manj pa na njihove spodobnosti in značaj. Ženske so pogosteje kot moški izpostavljene nerealnim standardom telesne lepote, kar pogosto pripelje do negativnih učinkov tako na duševno kot telesno zdravje, saj se mnoge ženske podvržejo nezdravim dietam in nepotrebnim lepotnim posegom.

Naše nezadovoljstvo polni žepe modni in lepotni industriji
Čeprav lepotne ideale pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega in naravnega, se moramo zavedati, da so družbeno ustvarjeni. Če je bila še pred sto leti zaželena polna postava, se današnji sistem družbenih lepotnih norm vrti okoli vitke postave. Skrb vzbujajoče je, da se je v sodobni zahodni družbi telesna lepota začela enačiti z občutkom lastne vrednosti.

Pogosto se na podlagi zunanje podobe ljudem pripišejo tudi druge lastnosti, zato ni čudno, da vse več ljudi, ne samo žensk – podobnim pritiskom so v zadnjih letih podvrženi tudi moški –, stremi k polepšanju svojih teles. Za vsako ceno poskušajo telo nadzorovati in ga približati lepotnim idealom, ki jih ponuja družba in množični mediji, lepotna, modna in kozmetična industrija pa jih s koristjo izkoriščajo.


Arhiv MMCPodrobno...