Erik Brecelj: Zanimivo, da stranke skoraj ne omenjajo korupcije. Po eni strani je to razumljivo, saj so skoraj vse, razen novih, imele v preteklosti možnost ukrepati proti korupciji, a žal niso. Edina izjema bi bila DL z notranjim ministrom Virantom, ki je pripomogel k razčiščevanju poslov v zdravstvu preko delovanja NPU-ja. Žal so mnoge stranke oziroma njihovi veljaki v preteklosti, če že ne sodelovali pri korupciji v zdravstvu, pa vsaj tiščali glavo v pesek takrat, ko bi bilo treba proti korupciji ukrepati. Foto: BoBo
Erik Brecelj: Zanimivo, da stranke skoraj ne omenjajo korupcije. Po eni strani je to razumljivo, saj so skoraj vse, razen novih, imele v preteklosti možnost ukrepati proti korupciji, a žal niso. Edina izjema bi bila DL z notranjim ministrom Virantom, ki je pripomogel k razčiščevanju poslov v zdravstvu preko delovanja NPU-ja. Žal so mnoge stranke oziroma njihovi veljaki v preteklosti, če že ne sodelovali pri korupciji v zdravstvu, pa vsaj tiščali glavo v pesek takrat, ko bi bilo treba proti korupciji ukrepati. Foto: BoBo

Programi strank glede zdravstva so relativno skromni. Stranke omenjajo posamezne ukrepe. Redke pa celostno obravnave zdravstvenega sistema. Izjema je mogoče program Nove Slovenije, ki je obširnejši in po vsebini bogatejši. Drugače se stranke dokaj ponavljajo in navajajo splošno sprejemljive želje, s katerimi se vsi strinjamo. Nekaj idej je žal le populističnih ali nerealnih. Tudi zaradi populizma bo zelo težko izvesti reformo. Že sama definicija košarice, npr. kaj bo spadalo v njo, se zdi v Sloveniji misija nemogoče. Da ne govorim o reformi zavarovalništva. Se pa med strankarskimi programi najdejo tudi zanimive ideje.

Erik Brecelj, kirurg
Združena levica se zavzema za univerzalni dostop do zdravstva. Zdravje je temelj vseh drugih dejavnosti, zato mora biti v središču zanimanja in interesa tako posameznika kot družbe. Ustvarjati je treba splošno družbeno klimo za zdravo življenje, krepiti in razvijati osnovno (primarno) zdravstvo ter demokratizirati upravljanje zdravstvenih ustanov. Pomemben korak k temu bi bila tudi odprava dodatnega zdravstvenega zavarovanja in pravičnejša odmera prispevkov za zdravstveno zavarovanje. To pomeni progresivna obremenitev vseh dohodkov (od dela, premoženja in kapitala), brez socialne kapice. Foto: BoBo

Ideja o vavčerskem sistemu je zanimiva. Bolnik bi odločal, kje se bo zdravil, torej komu bo prinesel denar. To bi ustanove prisililo k boljšemu delu. Realnost je malce bolj zakomplicirana. Trenutno večinoma nimamo podatkov, kdo več in boljše dela. Zato bi verjetno bolniki bili zmedeni pri teh odločitvah. Da ne govorimo o tem, da bi »reklamiranje« storitev lahko vodilo v anomalije sistema.

Erik Brecelj o programu SMC-ja
SNS Zmaga Jelinčiča bi posebno skrb posvetil preventivni dejavnosti, ki zmanjšuje zdravstveno obremenitev tako prebivalcev in zdravstva kot takega. Ohranjali bi primarno stopnjo zdravstva, kar pomeni okrepitev zdravstvenih domov, ki morajo ostati v javni sferi. Posodobili bi študij medicine in farmacije. Dodatne investicije bi uvedli v raziskovalno dejavnost na področju medicine in farmacije.V največji meri bi preprečili, da se kot direktorji zdravstvenih ustanov zaposlujejo medicinci ali farmacevti ter ta delovna mesta zaupali ekonomistom – menedžerjem. Minister za zdravje nikakor ne sme biti iz zdravstvene ali farmacevtske stroke, ampak ekonomski strokovnjak, ki okoli sebe izbere strokovno ekipo. Foto: BoBo

V Solidarnosti zajemajo širše področje. Posamezne ideje so dobre. Nekaj je populističnih. Težijo pa k ohranitvi javnega zdravstva. Pomembno je tudi, da poudarjajo kakovost. Tisti, ki smo iskreno sodelovali na shodu za ohranitev javnega zdravstva, danes nismo v Solidarnosti?!

Erik Brecelj o programu Solidarnosti
DL bo preučila možnosti za uvedbo konkurence tudi na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovalnice bodo postale aktiven kupec zdravstvenih storitev.Sistem javnega financiranja bo spodbujal racionalno uporabo sredstev tudi z uvedbo konkurence na področju zdravstvenih storitev.Povečali bodo kakovost zdravstvenih storitev, vključujoč čakalni čas, z uporabo javnih nacionalnih kazalnikov o izidih zdravljenja in kakovosti.Spodbujali bodo mednarodno akreditacijo zdravstvenih zavodov.Občinam bodo odvzeli pooblastila za podeljevanje koncesij v lekarniški dejavnosti ter omogočili vsem posameznikom in pravnim osebam, ki bodo izpolnjevali minimalne tehnične in kadrovske zahteve, opravljanje lekarniške dejavnosti. Z uvedbo celovitega sistema e-zdravje bodo odpravili papirno poslovanje, prenašanje dokumentov s strani pacienta in razbremenili pacienta nepotrebnih opravkov. Foto: BoBo

V NSi imajo najbolj izdelan program. Zavedajo se pomanjkljivosti sedanjega sistema. Predlagajo nekatere dobre rešitve. Bi pa morali biti zelo pazljivi pri uresničevanju programa, da ne bi zdravstvo postajalo preveč profitabilno. Če hočemo ohraniti javno zdravstvo, je vseeno treba imeti določeno regulacijo države in ohranjati javne zavode neprofitne.

Erik Brecelj o programu NSi-ja
Brecelj o Bratuškovi: S korupcijo se je spopadla bistveno premalo. Akcija NPU-ja je premalo, da bi rekli, da se je vlada spopadla s korupcijo. Ko bi minister za zdravje moral ukrepati na podlagi ugotovitev NPU-ja, jo je ta enostavno pobrisal iz vlade. Vlada pa ni bila sposobna imenovati novega ministra za zdravje, ki bi se spopadel s korupcijo z ustreznimi ukrepi. Foto: MMC RTV SLO

Terminski načrti so uresničljivi, če je seveda interes politike, da se to naredi. Do danes tega interesa ni bilo, tudi pri PS-ju ne. V Iniciativi zdravnikov sem se naučil, da je mogoče napisati dober zakon, če imaš za to iskreno željo, če upoštevaš strokovnjake in če veš, kaj želiš uvesti z zakonom.

Erik Brecelj o programu PS-ja
Erik Brecelj: Sanacija vodovoda na OI-ju je dokaz, da se iz SCT-jevskih zgodb o goljufanju pri investicijah v zdravstvu nismo hoteli naučiti nič. Sanacija poteka na način, ki se ne bi smel ponoviti. Foto: BoBo

Prav sanacija vodovoda na OI-ju bo dober test za novega ministra za zdravje in vlado. Bomo dobili samo nove obraze s starimi navadami ali resnično tudi nove načine dela?

Brecelj o testu za novega zdravstvenega ministra

Da se je že spopadlo s korupcijo v zdravstvu - in sicer s centralnim naročanjem in izsledki Računskega sodišča - se je pohvalilo Zavezništvo Alenke Bratušek, NSi pa je diagnosticiral, da slovensko zdravstvo uničuje "rak korupcije".

Stranke ne omenjajo korupcije v zdravstvu
"Zanimivo, da stranke skoraj ne omenjajo korupcije. Po eni strani je to razumljivo, saj so skoraj vse, razen novih, imele v preteklosti možnost ukrepati proti korupciji, a žal niso. Edina izjema bi bil DL z notranjim ministrom Virantom, ki je pripomogel k razčiščevanju poslov v zdravstvu preko delovanja NPU-ja. Žal so mnoge stranke oziroma njihovi veljaki v preteklosti, če že ne sodelovali pri korupciji v zdravstvu, pa vsaj tiščali glavo v pesek takrat, ko bi bilo treba proti korupciji ukrepati," se glasi splošna ocena Breclja.

Na MMC-ju smo pripravili niz člankov, v katerih podrobneje predstavljamo posamezne volilne programe, tiste, ki so javno dostopni vsem volivcem na spletnih straneh.
.
Preberite primerjavo programov na področju javnih financ

.
Področje zunanje politike in diplomacije

.
Področje šolstva in izobraževanja

Posamezno je programe strank na področju zdravstva Brecelj ocenil takole:

SMC za večjo avtonomijo in odgovornost zavarovancev
SMC je za dvig razpoložljivosti in kakovosti storitev v javnem zdravstvu s povečanjem avtonomije in odgovornost nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja, vzpostavitvijo transparentnega javnega naročanja v javnem zdravstvu. Zavzemajo se za povečanje kakovosti javne mreže zdravstvenih storitev. Uredili bi pravice in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) v enem zakonu, prečistili bi odhodkovne postavke ZZZS (denarja za javno zdravstvo je dovolj, a je napačno porabljen). Razmejili bi med javnim in zasebnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti, odpravili bi prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in njegove premije prenesli na OZZ. Podpirajo postopno uvedbo vavčerskega sistema za izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev.

Brecelj o programu SMC-ja:
Predlogi so splošni. Omenjajo pa potrebne ukrepe, ki jih bo nujno izpeljati. Strinjam se z ureditvijo zakonodaje na področju zavarovalništva. ZZZS bi res moral imeti več odgovornosti pri financiranju zdravstvenih storitev. Odhodke ZZZS-ja je treba »prečistiti«. Se pa mora politika zavedati, da je potem treba ta denar zagotoviti iz proračuna. Denar za zdravstvo res ni transparentno trošen. Vprašanje pa je, če se primerjamo z drugimi državami, če kljub racionalizaciji dolgoročno ne bo treba dvigniti deleža BDP-ja za zdravstvo. Odprava prostovoljnega zavarovanja je ideja, ki jo ponavljajo vse stranke, nobena pa v to ne zagrize. Treba je natančneje definirati, kaj bodo ponujale zasebne zavarovalnice ter kdo in kako bo omogočal obvezno zdravstveno zavarovanje.

SDS za pravičnost pri dostopu do zdravja
SDS bo državljanom zagotovil pravičnost in preglednost pri dostopu do zdravstvenih storitev, zdravstveni službi pa plačevanje po obsegu in kakovosti opravljenega dela.
Z reorganizacijo zdravstvene službe bodo vodstvom javnih zavodov dodelili večja pooblastila, obenem pa zaostrili njihovo odgovornost za delovanje zavodov. Zdravstveno zavarovanje bodo reorganizirali tako, da bodo storitve, ki se plačujejo iz obveznega zavarovanja, pregledno ločene od storitev, ki se plačujejo iz zasebnih sredstev oziroma iz prostovoljnega zavarovanja.

Brecelj o programu SDS-a:
Strinjam se s plačevanjem po obsegu in kakovosti dela. Problem je, kako to ovrednotiti. Predvsem na področju merjenja kakovosti imamo premalo neodvisnih kazalnikov, da bi lahko ovrednotili opravljeno delo. Zato je to trenutno neuresničljivo. Treba je vodstvom zavodov dati večja pooblastila, pa tudi odgovornost. Žal imamo po zaslugi politike v zdravstvu premalo usposobljenih menedžerjev, ker je bilo v preteklosti pomembno, čigav si, in ne, kaj znaš. Posebna zgodba so sveti zavodov, v katerih pogosto sedijo politično nastavljeni ljudje, ki nimajo znanja ne o zdravstvu ne o ekonomiji. Politika jih uporablja samo za dvigovanje rok. Tudi člani svetov zavodov bi morali nositi odgovornost za svoje delo. Strinjam se tudi s tretjo točko. Uresničitev je zahtevna, ker ni izvedljiva brez reforme zavarovalništva.

DeSUS verbalno močan, toda ...
Besedno najbližje boju proti korupciji v zdravstvu je DeSUS, katerega voditelj Karl Erjavec je bil nekaj časa po odstopu Tomaža Gantarja v. d. ministra za zdravje. "Potreben je odkrit boj proti korupciji, predvsem pri naložbah, nabavah materiala in zdravilih," so na začetku julija upokojenci zapisali za STA. Toda, tega v programu - na voljo je prečiščena različica iz leta 2009 - ni.

Program DeSUS - zastaral?
Vztrajali bomo, piše v edino dostopnem programu iz leta 2009, da je v zakonu jasno določen sveženj pravic iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zagotavljati mora enakopravnost vseh državljanov, torej tudi socialno ogroženih, ki objektivno ne zmorejo plačevati vseh prispevkov. Zato se bodo zavzeli za pravičnejšo porazdelitev finančnega bremena pri izvajanju sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Podpirali bodo prizadevnejše proučevanje bioloških, socioloških in ekonomskih pojavov in procesov staranja (gerontologije) ter ponovno uvedbo geriatrije kot posebne oblike zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni službi.

Brecelj še o programu DeSUS-a:
Zanimivo, da omenjajo dopolnilno zavarovanje, in ne njegove ukinitve. Drugi odstavek je pomemben. Upam, da mislijo iskreno. To področje smo v Sloveniji zanemarili. Podobno kot paliativno medicino.

DeSUS: Eno v izjavah, drugo v programu
V že prej omenjenih odgovorih za STA z začetka julija pa je DeSUS zapisal tudi tole: "Zavzemamo se za ukinitev dopolnilnega zavarovanja in vključitev teh sredstev v javno zdravstveno blagajno."

Komentar Breclja: Predvolilna neiskrenost DeSUS-a
Naenkrat so spremenili mnenje o dopolnilnem zavarovanju. Tudi med vladavino njihovega ministra Gantarja ta ni bil proti dopolnilnemu zavarovanju. Zato to lahko jemljemo kot predvolilno neiskrenost.

SD za obvezno zdravstveno dajatev
Socialdemokrati so za učinkovit in dostopen javni zdravstveni sistem, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, uvedba obvezne zdravstvene dajatve, namenjene zdravstvu, in ne zavarovalnicam vzpostavitev javne zdravstvene mreže na vseh ravneh, vključno z lekarnami skupna javna naročila za manjše stroške posodobitev košarice zdravstvenih storitev ločitev izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti učinkovitejše upravljanje javnih zavodov in informatizacija sistema.

Brecelj o programu SD-ja:
Ne vem, kaj mislijo z obvezno zdravstveno dajatvijo. Zveni malce nerealno. Bomo odpravili zavarovalništvo? Program je skromen. Bi pa poudaril učinkovitejšo informatizacijo sistema. To je zelo pomembno. Ustrezen informacijski sistem, ki bi bil enoten za celo državo, bi zelo olajšal delovanje sistema in preprečil marsikatero anomalijo v sistemu.

Solidarnost:
Solidarnost je za ohranjanje in izboljšanje vsem dostopnega javnega zdravstva in njegovo solidarno financiranje. Financiranje najmanj 85 odstotkov stroškov zdravstvenega varstva bo temeljilo na obveznem zdravstvenem zavarovanju na podlagi prispevka od vseh oblik dohodka. Koncesije bi podeljevali zasebnim izvajalcem, samo če bo koncesija v javnem interesu, in za čas, ko traja ta interes.

Brecelj o Solidarnosti:
Zdi se mi pomembno, da poudarjajo, da se velik delež financira iz obveznega zavarovanja. To je pomembno za ohranitev javnega in socialnega zdravstva. Podelitev koncesij, kot jo predlaga Solidarnost, ni realna. Kdo bo financiral v koncesijo, ki jo bo lahko imel le za določen čas? To so populistične floskule.

NSi najobsežnejše o zdravstvu - proti moralnemu hazardu
Poskrbeli bomo za reformo slovenskega zdravstva, so zapisali v programu Nova Slovenija - krščanski demokrati. "Naše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma ter patološki ostanki socialističnega samoupravljanja," so diagnosticirali in predvideli naslednja zdravila: odprava monopola ZZZS-ja z odprtjem trga obveznega zavarovanja za druge zavarovalnice oziroma konkurenco. Ustanovili bodo agencijo, podobno ANZ, specializirano za nadzor in regulacijo zavarovalnic, ki bodo po odprtju trga ponujale obvezno zdravstveno zavarovanje, s čimer bi preprečili trenutno prakso samoregulacije, ki po njihovem vodi v moralni hazard ter prepletanje političnih in kapitalskih interesov rentnikov na relaciji ministrstvo za zdravje - ZZZS.

Bolnišnice kot gospodarske družbe
Na vsa področja v zdravstvu bi uvedli tržne mehanizme: krščanski demokrati so za spremembo organizacijske strukture bolnišnic, saj jo želijo urediti po vzoru gospodarskih družb. Zagotovo so tudi prostovoljne zavarovalnice pripravljene resno kapitalsko vstopiti v sistem financiranja na investicijskem področju in ponuditi alternativno upravljanje bolnišnic na temelju stroškovne učinkovitosti.
Uvedli bodo enotni bolnišnični informacijski sistem z integracij obstoječih sistemov v en enotni sistem za vseh 26 bolnišnic in priključitev sistemov v zdravstvenih domovih.

Brecelj o programu NSi:
Ideja o bolnišnicah s strukturo gospodarskih družb je zanimiva. Mora pa ostati javni zavod neprofitabilen, drugače lahko hitro pride do zavračanja težjih oziroma »dragih« bolnikov. Tudi to je dobra ideja, ki pa bo naletela na odpor, predvsem lokalnih političnih šerifov. Treba je tudi spremeniti zakonodajo.
Enoten informacijski sistem je zelo pomemben, a težko uresničljiv, ker imajo že vse bolnišnice svoj informacijski sistem.

NSi: Lekarne financirajo lokalne skupnosti
Trg lekarniške dejavnosti je deformiran tudi z vidika lastniške strukture lekarn, tradicionalno namreč okoli 80 odstotkov trga predstavljajo javni zavodi, preostalo pa zasebniki. Takšno strukturo je verjetno mogoče pojasniti s tem, da so dobički lekarn, ki so javni zavodi, odličen vir financiranja proračunov lokalnih skupnosti, s čimer pridemo do nenavadnega dejstva, da se denar iz naslova stabilizacije zdravstvenega stanja državljanov steka v naložbene projekte lokalnih skupnosti.

Brecelj: To bi res morali preprečiti.
Denar za zdravstvo bi moral končati v zdravstvu.

NSi o prostovoljnem zavarovanju
Zato je treba tudi okrepiti nadaljnjo rast prostovoljnega zavarovanja, z zakonskimi določili pa je treba omogočiti njegov razvoj (odprtje trga za nove oblike zavarovanj, kot je na primer zavarovanje za dolgotrajnejšo oskrbo, pogajanja za dogovarjanje) oziroma jim omogočiti izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja ter tako storiti prvi korak h konkurenci na tem področju.

Brecelj proti amerikanizaciji
Definirati morajo, kaj je obvezno in kaj prostovoljno zavarovanje. Če bomo zmanjševali košarico iz obveznega zavarovanja in povečevali storitve iz prostovoljnega, nam grozi sesutje javnega zdravstva in amerikanizacija. Dvomilijonski trg ne more prenesti velikega števila zavarovalnic, razen, če se zelo dvignejo premije zavarovanja.

SLS bo ozdravil zdravstvo, ga naredil dostopnega, racionalnega in učinkovitega
V preteklosti je bilo pripravljenih že veliko dobrih predlogov, vendar nikoli niso zaživeli, ker politika ni iskreno podprla nobene reforme, ugotavlja v programu Slovenska ljudska stranka. SLS bo od politike zahteval, da postane reforma zdravstva nacionalni strateški projekt. Za politiko mora skrb za zdravje državljanov resnično postati prednost, in ne, kot je to bilo do zdaj - le na videz, so med drugim zapisali v programu.

Krepili bodo javne zdravstvene domove, ki morajo ostali temeljni nosilci javnega zdravstvenega varstva, postati morajo koordinatorji izvajanja zdravstvene dejavnosti na svojem območju. Družinskemu zdravniku bodo dali večjo veljavo in okrepili specialistične ambulante na obrobju. Tako se bo zmanjšal pritisk na bolnišnice, ki bodo vse bolj obravnavale samo tiste bolnike, ki jih ni mogoče zdraviti.
Odpravili bodo profitno obliko izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Brecelj o SLS: Res je, niti SLS ni bil drugačen.
Zelo pomembno je, da omenjajo primarno raven in družinske zdravnike. Lepo, da predlagajo odpravo profitno obliko izvajanja dopolnilnega zavarovanja. Natančno je treba navesti, kako bi uredili zavarovalniški sistem. Drugače je to le nakladanje.

Šest konkretnih ukrepov Pozitivne Slovenije:
Zagotovili bi zaposlovanje mladih zdravnikov v zdravstvu na vseh ravneh z zagotavljanjem ustreznega splošnega dogovora za vsako leto do sistemske ureditve. Sprejeli bi Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ureja vodenje zdravstvenih ustanov ter koncesije in ločitev javnega in zasebnega zdravstva, in sicer v šestih mesecih.

V enem letu bi sprejeli Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oziroma bi določili košarico pravic. Uredili bi javna naročila v zdravstvu, s centralnim naročanjem bi prišli do ugodnejših cen. Povezovali bi sektorske politike (prehranske, športne, prometne) v zasledovanju zdravstvene preventive.

Brecelj o Jankovićevih načrtih:
Navajajo dve »nevralgični točki«: zaposlovanje mladih zdravnikov in zakonodajo. Ureditev zdravstva bi omogočila tudi boljše pogoje za zaposlovanje mladih zdravnikov. Centralni razpisi so lahko dobra stvar. Nosijo pa tudi pasti, kar smo videli pri nakupu operacijskih miz za več bolnišnic. Razpisi so tako pomembna stvar, da bi jih stranke morale natančneje opredeliti. Samo centralni razpis je premalo. Kako bi potekal? Kdo bi ga nadziral? Kako bi cene primerjali s tujino?

Zavezništvo Alenke Bratušek
ZaAB se je pohvalil, da se je Bratuškova s korupcijo v zdravstvu spopadla z upoštevanjem izsledkov Računskega sodišča. Ko je Bratuškova vodila vlado in opravljala dolžnosti ministrice za zdravje, je dokončala hematološki oddelek UKC Ljubljana in se je lotila tudi sanacije vodovoda na onkologiji.

Brecelj o Bratuškovi

S korupcijo se je spopadla bistveno premalo. Akcija NPU-ja je premalo, da bi rekli, da se je vlada spopadla s korupcijo. Ko bi minister za zdravje moral ukrepati na podlagi ugotovitev NPU-ja, jo je ta enostavno pobrisal iz vlade. Vlada pa ni bila sposobna imenovati novega ministra za zdravje, ki bi se spopadel s korupcijo z ustreznimi ukrepi. To je žal naša realnost.

Ugotavljajo anomalije in končne cilje, ko bodo te anomalije odpravljene. Pogrešam natančnejše opise in predloge, kako bodo dosegli cilje iz programa (zmanjšanje čakalnih dob, bolj smiselna razdelitev del med zdravniki, prenos dela na mlajše zdravnike, stimulativno plačilo, boljše upravljanje zavodov).

Verjamem za učinkovito in urejeno zdravstvo
V stranki nesojenega ministra za zdravje v vladi Bratuškove Igorja Šoltesa so predvsem za pregleden sistem javnega zdravstva, ki bi ga reformirali. Določili bi jasne standarde in pravila javnega zdravstva ter onemogočili sočasno delo zdravnikov v javnih in zasebnih institucijah.

Zdravje je najbolj odvisno od nas samih, država mora preiti k aktivnim oblikam
spodbujanja zdravega načina življenja, uveljavlja naj preventivne zdravstvene programe, kot je na primer zgodnje odkrivanje rakavih obolenj, ter skrbi za učinkovit, dostopen ter strokovno podprt zdravstveni sistem, so zapisali.

Brecelj o Šoltesovem programu: lirično navdahnjeni
Pomembno, da omenjajo preventivo. So pa zelo lirično navdahnjeni. Zajamejo širše področje zdravstva. Definirajo nepravilnosti in predlagajo spremembe. Premalo se mi zdi zelo konkretnih predlogov.

Pirati in zdravstvo
Zavzemajo se za vsem dostopen sistem zdravstvenega varstva, saj je zdravje ključno za uspešno družbo. Pri zdravstveni politiki je v ospredju blaginja ljudi, in ne maksimiranje dobička zdravstvenega sistema. Zavzemajo se za solidarnostni sistem financiranja in učinkovito organizacijo zdravstvenega varstva, zato so za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos sredstev v javno zdravstveno blagajno. Kot dopolnitev javnega zdravstvenega sistema pozdravljajo sistem zasebnih ustanov, ki pa morajo biti ločene od javnega sistema. Zdravje je vrednota in ne strošek.

Brecelj o piratih:
Lepe ideje. Lahko bi se bolj potrudili.

Programi strank glede zdravstva so relativno skromni. Stranke omenjajo posamezne ukrepe. Redke pa celostno obravnave zdravstvenega sistema. Izjema je mogoče program Nove Slovenije, ki je obširnejši in po vsebini bogatejši. Drugače se stranke dokaj ponavljajo in navajajo splošno sprejemljive želje, s katerimi se vsi strinjamo. Nekaj idej je žal le populističnih ali nerealnih. Tudi zaradi populizma bo zelo težko izvesti reformo. Že sama definicija košarice, npr. kaj bo spadalo v njo, se zdi v Sloveniji misija nemogoče. Da ne govorim o reformi zavarovalništva. Se pa med strankarskimi programi najdejo tudi zanimive ideje.

Erik Brecelj, kirurg

Ideja o vavčerskem sistemu je zanimiva. Bolnik bi odločal, kje se bo zdravil, torej komu bo prinesel denar. To bi ustanove prisililo k boljšemu delu. Realnost je malce bolj zakomplicirana. Trenutno večinoma nimamo podatkov, kdo več in boljše dela. Zato bi verjetno bolniki bili zmedeni pri teh odločitvah. Da ne govorimo o tem, da bi »reklamiranje« storitev lahko vodilo v anomalije sistema.

Erik Brecelj o programu SMC-ja

V Solidarnosti zajemajo širše področje. Posamezne ideje so dobre. Nekaj je populističnih. Težijo pa k ohranitvi javnega zdravstva. Pomembno je tudi, da poudarjajo kakovost. Tisti, ki smo iskreno sodelovali na shodu za ohranitev javnega zdravstva, danes nismo v Solidarnosti?!

Erik Brecelj o programu Solidarnosti

V NSi imajo najbolj izdelan program. Zavedajo se pomanjkljivosti sedanjega sistema. Predlagajo nekatere dobre rešitve. Bi pa morali biti zelo pazljivi pri uresničevanju programa, da ne bi zdravstvo postajalo preveč profitabilno. Če hočemo ohraniti javno zdravstvo, je vseeno treba imeti določeno regulacijo države in ohranjati javne zavode neprofitne.

Erik Brecelj o programu NSi-ja

Terminski načrti so uresničljivi, če je seveda interes politike, da se to naredi. Do danes tega interesa ni bilo, tudi pri PS-ju ne. V Iniciativi zdravnikov sem se naučil, da je mogoče napisati dober zakon, če imaš za to iskreno željo, če upoštevaš strokovnjake in če veš, kaj želiš uvesti z zakonom.

Erik Brecelj o programu PS-ja

Prav sanacija vodovoda na OI-ju bo dober test za novega ministra za zdravje in vlado. Bomo dobili samo nove obraze s starimi navadami ali resnično tudi nove načine dela?

Brecelj o testu za novega zdravstvenega ministra