Četrtina Jemenk se poroči še pred svojim 15. letom. Foto: EPA
Četrtina Jemenk se poroči še pred svojim 15. letom. Foto: EPA
Jemenski ženini večinoma še vedno ob poroki plačajo doto. Foto: EPA

Šegar, kot se reče običaju "menjalne" poroke, ima v arabskem svetu že dolgo zgodovino, v nekaterih delih Jemna pa se izvaja še danes, piše BBC. Dota lahko ženina stane tudi 3.500 dolarjev, kar je za državo, v kateri večina prebivalcev dnevno zasluži manj kot 2 dolarja, pravcato bogastvo. Kjer torej ni denarja za doto in plačilo poročnega slavja, družine uporabljajo običaj zamenjane poroke, pravi Mohamed Hamud iz Savana blizu prestolnice Sana.

Močna ukoreninjena tradicija
Gre za del tradicije, zaradi katere se jemenska družba spreminja le počasi. "Naša tradicija je za nas preveč pomembna," pravi Hamud. Ob tem pojasnjuje, da običaj menjalne poroke vseeno upada, glavni razlog za to pa je v tem, da lahko povzroči veliko gorja.

Če je prvi del tovrstnega običaja - "Poročil se bom s tvojo sestro, če se ti poročiš z mojo," del srečne zgodbe, pa je drugi - "Če se ločiš od moje sestre, se bom jaz od tvoje," lahko uvod v žalostno zgodbo, saj lahko ljubeči par prisili v ločitev. Če se namreč prvi par želi ločiti, se mora v skladu s pravilom ločiti tudi drugi, četudi sta zakonca srečna.

Nadia, mlada ženska v poznih 20. letih, se je poročila z moškim, čigar sestra se je poročila z njenim bratom. V zakonu sta bila z možem zelo srečna, rodili so se jima trije otroci. A njune idile je bilo konec, ko se je njen brat ločil, zato so ločili tudi Nadio in njenega moža.

"Menjalna poroka je najslabša vrsta poroke, bolje je biti celo življenje sam, kot se poročiti na tak način," je upravičeno zagrenjena Nadia. Ob vsiljeni ločitvi so ji vzeli tudi vse tri otroke, najmlajša hči je imela takrat komaj sedem mesecev. "Rotila sem jih, naj mi vrnejo hčerko. Povedala sem jim, da to ni prav, me potrebuje, saj jo še dojim. Kaj sem storila narobe?" v solzah pove nesrečna mama.

Nič ni naredila narobe. Gre zgolj za dosledno uveljavitev pravila. Nadia je sprva nameravala poseči po vseh pravnih sredstvih, vendar si je premislila, saj v plemenih prevladajo plemenska pravila nad zakoni države. Svoje najmlajše hčere potem ni videla tri leta. "Ko sem jo prvič videla po vseh teh letih, sem si mislila: "Ne bo me prepoznala." Predstavljala sem si, kako mi bo rekla: Ti nisi moja. Kako bi lahko bila moja mama, če te nisem videla nekaj let?" se spominja svojih dvomov.

Verski voditelji proti neplačevanju dote
Zanimivo je, da številni verski voditelji nasprotujejo zamenjani poroki, nekateri so jo celo razglasili za protiislamsko, saj da ne spoštuje pravila, da je dota ključni del pogodbo o muslimanski poroki. "Namen dote je zagotoviti ženski, ki zapusti svoj dom, neko finančno varnost," pojasnjuje jemenski šejk Mohamed Mamun.

A do nekaterih menjalnih porok pride tudi, če ženin plača doto. Brat Valid in sestra in Nora sta se poročila v skladu s šegarjem, čeprav sta obe družini plačali doto, a sta se dogovorili, da usoda enega zakona ni odvisna od drugega.

Pravilo šegarja se je v bistvu razvilo za to, da bi staršem olajšalo iskanje primernega snubca za njihove hčere. V državi, kjer se več kot četrtina žensk poroči, še preden dopolni 15 let, je družina zelo zaskrbljena, če za njihovo hčer njeni sovrstniki najstniki ne kažejo zanimanja. Običaj je še danes ponekod pogost tudi zaradi preprostega dejstva, da družine sledijo primerom iz prejšnjih generacij. Validova in Norina starša sta se prav tako poročila na enak način in sta zelo srečna. Valid in Nora ter njuna žena in mož se nista želela poročiti na tak način, a poroki nista nasprotovala. "Nisva otroka, ki bi rekla ne svojim staršem," pravi Valid.

Srečen konec za Noro
A kmalu po poroki se je Validov zakon znašel v težavah in po devetih mesecih se je odločil za ločitev. Družina Validove žene je bila ob novici skrušena. Pozneje se je odločila, da Noro pošljejo spet k staršem, čeprav so se ob dvojni poroki dogovorili, da obstoj enega zakona ni odvisen od obstoja drugega, in čeprav sta Nora in njen mož zelo srečna. "Seveda sem se čutil krivega zaradi svoje sestre, morala je oditi od moža," pravi Valid, a hkrati dodaja, da ni več prenesel svojega nesrečnega zakona.

K sreči so v Norinem primeru posredovali družinski člani in prijatelji, tako da se je lahko vrnila k možu, a njena zgodba je, kot kaže zgodba Nadie, ena redkih s srečnim koncem.