Velika razstava 100 let slovenske lutkovne umetnosti na ogled postavlja več kot dvesto lutk največjih in najpomembnejših slovenskih likovnikov in tehnologov zadnjega stoletja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Velika razstava 100 let slovenske lutkovne umetnosti na ogled postavlja več kot dvesto lutk največjih in najpomembnejših slovenskih likovnikov in tehnologov zadnjega stoletja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Razstavo so pod vodstvom Mini teatra in Unime Slovenija pripravila slovenska lutkovna gledališča, Gledališki muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije in Narodni muzej Slovenije, večina razstavljenih lutk pa prihaja iz fundusa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Po svečanem odprtju bodo velike in male ljubitelje lutk povabili tudi k ogledu odlomka iz predstave Volk in kozlički Mini teatra z lutkami Danijela Demšarja in v režiji Roberta Waltla. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Lutke niso hudobne, a povedo vse

Lutkarji po vsem svetu danes praznujejo 12. svetovni dan lutkovnega gledališča in lutk. Slovenski lutkarji bodo praznik med drugim počastili z razstavo 100 let slovenske lutkovne umetnosti, številna lutkovna gledališča po vsej Sloveniji pa bodo odprla svoja vrata, nekatera bodo ponudila tudi brezplačne vstopnice za lutkovne predstave.

Mnogo vladarjev se je lutk balo
Pobudnik praznovanja dneva lutkarstva je nacionalni odbor mednarodne zveze lutkarjev UNIMA (International Union of the Marionette), ki vsako leto na dan lutk objavi mednarodno poslanico. Avtor letošnje je priznani lutkovni mojster, Argentinec Eduardo Di Mauro.

Kot je zapisal, lutka izvira iz igre in ne iz upodabljanja svetega, kot so včasih verjeli. Zaradi njene transgresivne narave so se je mnogi vladarji bali in so jo prepovedovali, kar ne preseneča. "Ta lik iz lesa in blaga je seveda ljubek in slikovit, vendar pa ima hkrati tudi izostren talent za obsodbo in kritiko, spretno lahko uporablja sarkazem, ironijo in humor, natančno odmerjeno in z bodečim učinkom," je pojasnil.

Praznovanju se vsako leto pridružijo tudi slovenski lutkarji v okviru UNIMA Slovenija. Slovensko poslanico je napisal častni član UNIMA Edi Majaron. Kot je zapisal, "lutke ne sovražijo, niso zavistne, niso hudobne. Povejo vse, kar je treba povedati tako, da nismo prizadeti". Ob mednarodnem dnevu lutkarjev Majaron poziva, da se "poskušajmo otresti nevidnih niti vsakodnevnih manipulacij in se veselimo čarobne sile prave lutkovne umetnosti".

Pri pripravi letošnjega praznovanja sodelujejo Mini teater, Lutkovno gledališče Ljubljana, ki bo danes po 13 letih izdalo revijo Lutka, Lutkovno gledališče Maribor, Gledališče iz desnega žepka in Ustanova lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.

Osrednji dogodek bo velika razstava slovenskih lutk, ki sta jo zasnovala Agata Freyer in Edi Majaron. Zastavila sto jo kronološko, od najstarejših do najnovejših lutk. Najdlje sta delala izbor, ker sta morala tudi zaradi prostora marsikaj izpustiti, tako da so v situ ostali najbolj epohalni primeri slovenskega lutkarstva. V Narodnem muzeju jo bo drevi odprl umetnik Jože Ciuha.

Razstava 100 let slovenske lutkovne umetnosti bo na ogled do 8. junija, nato pa se odpravlja na gostovanje s soorganizatorjem v Srbijo (Beograd, Subotico in Novi Sad), na Hrvaško (Zagreb), na Madžarsko (Budimpešta) in v Črno goro (Kotor in Bar).

Lutkarstvo v Sloveniji
Predsednik Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije Silvan Omerzu je osvetlil razmere na področju lutkarstva v Sloveniji. Kot je dejal, tudi lutki podobno kot gledališču in knjigi napovedujejo, da ne bo preživela, da jo bodo novi mediji vrgli na smetišče. "A ko bodo ti mediji močnejši, bomo še bolj pogrešali nekaj pristnega, kot sta lutka in čisti stik z igralcem," je prepričan.

Lutkovno gledališče za odrasle v Sloveniji po Omerzujevem mnenju ni tako uveljavljeno, ker producentski del ni dovolj močan, da bi znal lutkovne predstave približati oziroma spraviti v promet, deloma pa je to tudi odraz kulturne dediščine. Na Češkem, denimo, so lutkovne predstave za odrasle enako dobro obiskane kot otroške, a to je, kot meni Omerzu, v njihovi tradiciji.

Po besedah igralke-animatorke v LGL Martine Maurič Lazar vsi, ki se z lutkarstvom profesionalno ukvarjajo, vedo, da je slovensko lutkovno gledališče integralni del nacionalne kulturne podobe, obenem pa mora vsaka nova generacija lutkarjev vedno znova odgovarjati na pomisleke, ali so lutke res tako pomembne in dovolj vredne tudi za odraslo občinstvo.

Slovenija ima že več kot 60 let dve profesionalni lutkovni gledališči ter nekaj manjših gledališč ter neodvisnih lutkovnih skupin in posameznikov. Programi vseh so prisotni v mednarodnih lutkovnih mrežah, imamo nekaj izjemnih lutkovnih likovnikov in tehnologov, predstave za otroke so zelo dobro obiskane, za odrasle pa so poslastica in razsvetljena provokacija za tenkočutno, ostrovidno in razmišljujoče občinstvo, je navedla Maurič Lazarjeva. Opozorila je na neodvisno lutkovno sceno, ki je po njenih besedah najbolj ogrožena, čeprav je velikokrat pobudnik novih idej in drznih poskusov, tudi za odrasle.

MMC-jev fotograf je razstavo 100 let slovenske lutkovne umetnosti obiskal dan pred odprtjem.

Lutke niso hudobne, a povedo vse