Les, večinoma macesen in smreka, je izključno lokalen. Foto: Jošt Gantar za Garden Village Bled
Les, večinoma macesen in smreka, je izključno lokalen. Foto: Jošt Gantar za Garden Village Bled
Kompleks je odprt od aprila do konca oktobra. Foto: MMC RTV SLO
Projekt je navdušil tudi blejskega župana, zato je na pomoč priskočila tudi občina. Foto: MMC RTV SLO
Zelo uspešna promocija, ki je v mesecih pred odprtjem ciljala na tujino: 'Ne kampiramo, glampiramo.' Foto: Jošt Gantar za Garden Village Bled
Restavracija - vrt. Foto: MMC RTV SLO
Ekološka trgovinica je napolnjena s slovenskimi butičnimi izdelki. Foto: MMC RTV SLO
Džakuzi v bolj konvencionalnem apartmaju - za goste, ki jih preveč narave plaši. Foto: Jošt Gantar za Garden Village Bled
Masažna miza in prostor za meditacijo pod krošnjami. Foto: MMC RTV SLO
Samooskrbni vrt - vse, kar zraste na njem, gostje lahko pojedo. Foto: MMC RTV SLO
Pogled iz daljave. Vas je večinoma radovednežem povsem skrita, le z ene točke nad cesto je mogoče uzreti večje šotore. Foto: Jošt Gantar za Garden Village Bled

Še več, krajinska arhitektka Darja Matjašec je pred kratkim tvitnila naslednje: "Medtem ko vile na Bledu propadajo, gradijo investitorji lesene hiške v krošnjah dreves in pomembno spreminjajo značaj te destinacije. #fail." In še: "To je to, vsak dela na svoji parceli, kar hoče. Nimamo nobenih strategij, nobenih ciljev. Zdaj se bomo pač šli modni glamping."

To, ali so ekološke lesene hiške na drevesih na prostoru nekdanje vrtnarije resnično anomalija, ki ruši značaj Bleda, je sicer stvar razprave. Navsezadnje je Bled, z izjemo idiličnega otočka na jezeru in gradu nad njim, vse prej kot arhitekturni biser, celostna podoba pravljične gorenjske vasice pa se je začela rušiti že s postmodernističnimi monstrumi v 70. letih, skratka, davno preden je leta 2012 zaživelo vizualno precej manj invazivno glamurozno kampiranje v Campingu Bled v Veliki Zaki in preden sta dva Boruta (oblikovalec Borut Kokelj in podjetnik Borut Kelih) lani začela graditi Garden Village Bled. Ki cveti in služi res le par sto metrov od zaprte Titove Vile Bled, ene tistih blejskih vil, o katerih govori Matjašečeva - ki bi morale predstavljati temelj blejskega turizma, pa očitno nihče ne ve točno, kaj z njimi.

Zelena vas na mestu nekdanje vrtnarije
Tudi izvršna direktorica kompleksa Garden Village Maja Dimnik ne želi komentirati usode Vile Bled in podobnih krajevnih sramot, saj da je njena prvobitna skrb uspeh in razvoj Garden Villagea. Kar jim gre, vsaj za zdaj, zavidljivo dobro. Še preden so v sredini junija slovesno odprli vrata kompleksa, jim je javna agencija SPIRIT Slovenija že podelila priznanje snovalec za najobetavnejšo idejo s področja turizma.

Na 8.000 kvadratnih metrih opuščene blejske vrtnarije, 300 metrov od Blejskega jezera, sta Kelih in Kokelj v pičlem letu dni postavila inovativen ekološko-turistični kompleks iz do narave prijaznih materialov, organsko umeščen med drevesa, ribnik, zelenico in potok. Šest je lesenih hišk na drevesih, med njimi tudi hiška za mladoporočence, skozi katero raste osem dreves in ima lastne dvižne stopnice, ki v že tako romantičnemu okolju še dodajo občutek elitnosti in odrezanosti od sveta. Ob vstopu v vsako izmed teh hišk gosta pričaka personaliziran napis dobrodošlice v njegovem maternem jeziku. Prav po tej nastanitvi je povpraševanja največ, čeprav, kot priznava tudi Dimnikova, številne mine navdušenje, ko izvedo za ceno. Zlasti Slovence. 280 evrov na noč stane namreč hiška, pri čemer sta minimum dve oz. tri prenočitve.

Prav toliko stane tudi šest velikih t. i. glamping šotorov za štiri osebe z lastno ogrevano leseno kadjo (na drva) in pomolom, na katerega vam lahko prinesejo romantično večerjo ob svečah, in dva luksuzna apartmaja z džakuzijem. Najcenejša je deveterica šotorov na pomolih nad žuborečim potokom za dve osebi - 150 evrov na noč vas bodo stali, bonus pa je, da lahko kar iz šotora pomolite ribiško palico v potok in čakate, da prime postrv.

Bazen, ki se zliva z ribnikom
Leseni podesti povezujejo hiške s šotori, s teraso z masažno mizo in s savno v obliki ptičjega gnezda. Kompleks ima tudi skupni prostor za druženje, samoočiščevalni ribnik, ki se preliva v bazen, in naravne Kneippove kopeli za refleksno masažo na Riklijev način. V njih je voda iz njihovega lastnega izvira, ki ima 15 °C, in kamenje različnih granulacij, ki je namenjeno refleksni masaži stopal.

Ker gre za ekoresort, imajo tudi lasten vir elektrike iz fotocelic, toplotno črpalko in polnilnico za električne avtomobile, čeprav ni znano, koliko gostov dejansko uporablja zelena vozila. "Imeli smo nizozemske goste, ki so nam povedali, da so tak kompleks oz. park iskali po celi Evropi," razlaga Dimnikova, ki trdi, da česa takega, kot je Garden Village, ni nikjer drugje na svetu.

To sicer verjetno ne bo povsem držalo, saj podobne ekobutične resorte poznajo vsaj na rajskih otočjih, od Bore Bore do Maldivov in Sejšelov, je pa res, da gre navadno za bolj zaprte komplekse, "rezervate za turiste", kot pravi Kokelj, medtem ko se Garden Village skuša vklopiti in povezati z okolico.

Do neke mere, seveda, saj bo radovedneže in naključne mimoidoče na vhodu pričakal precej negostoljuben napis: "Obiskovalce obveščamo, da do konca sezone ogled ni mogoč!" "Veste, mi oglašujemo zasebnost, privatnost, intimo. Saj razumete, da potem ne moremo dopustiti, da bi naše goste, ki so pošteno plačali za to, kar oglašujemo, novinarji in radovedneži fotografirali kot v živalskem vrtu," razlaga Dimnikova.

Navdušeni tujci
Ob vsem povedanem se upravičeno sprašujemo, kako so ta luksuzni projekt (menda naj bi stal nekaj milijonov evrov), ki je moral premagati kar nekaj zloglasnih slovenskih birokratskih preprek, sprejeli Blejci. "Bili so zelo strpni," zatrdi Dimnikova, ki pa priznava, da jim gre v prid tudi to, da so njihovi gostje pač zelo mirni. Beri: večina gostov so družine in parčki, ne pa kakšne fantovščine z Otoka. Ugibamo, da nezanemarljivo vlogo pri tem igra predvsem cena. A kdor misli, da se ne bo našlo dovolj ljudi, ki bi plačali za luksuz v Sloveniji, se moti. Garden Village je bil praktično razprodan že pred odprtjem, do konca sezone (kar je konec oktobra) pa imajo le še nekaj lukenj.

Zelo preračunljivo so namreč merili na tuji trg in v mesecih pred odprtjem okupirali specializirane tuje spletne strani za eko- in butični turizem. "Naš primarni cilj je bila tujina, da," potrdi Dimnikova, komentarji pod mamljivimi fotografijami na njihovi strani na Facebooku pa potrjujejo, da je šlo za dobro potezo. "Raj na Zemlji - kdaj gremo?" je komentar Španke, neka Italijanka svoje kolegice vabi "na naš naslednji izlet v Slovenijo", neka Američanka pa zapiše, da je "že na njenem seznamu". "Ne bi verjeli, s katerih koncev sveta vse dobivamo povpraševanja," pove Dimnikova.

Rezervacije že za leto 2015
Zmogljivosti za 75 oseb so očitno idealne tudi za tiste tujce, ki so si za prihodnje leto že rezervirali poroko na Bledu. Vsi svatje bodo bivali v Garden Villageu, tako da sta najmanj dva para že zakupila celoten kompleks. Dimnikova pove, da gostom ponujajo tudi različne dejavnosti, od raftinga in ribolova do poletov z baloni na vroč zrak, da pa so gostje precej različni - nekateri so dejavnejši, spet drugi pa se raje zadržujejo v sanjskem kompleksu, katerega posebnost je tudi ta, da je vse, kar je nasajeno v njem, užitno. Vrt, ostalina nekdanje vrtnarije, je samooskrbni, okoli šotorov so nasadili sadna drevesa, jagode, borovnice, zelišča in zelenjavo. Gostje si lahko po mili volji naberejo lastno sadje in zelenjavo ali pa to prinesejo v restavracijo, kjer jim jo pripravijo.

Tudi restavracija je, drznem si zapisati, ena bolj inovativnih pri nas: skozi jedilnico teče potok, katerega struga se nato nadaljuje skozi vas, z lesenih tramov visijo paradižniki in paprika, mize pa so pozelenele s travo - za kar je sicer neki kulinarični recenzent upravičeno pripomnil, da je malce nefunkcionalno. Tudi kulinarična ponudba naj bi za zdaj še šepala, tako da prostor za izboljšave obstaja, so pa na dobri poti z biološko trgovinico "Okusi Slovenijo", v kateri vas pričaka vonj po sivki in bogat izbor slovenskih izdelkov.

Okusi Slovenijo
Police se tako šibijo pod težo butičnih marmelad in sirov, vložene zelenjave, slovenskega medu, najrazličnejših vrhunskih olj, od olivnega do bučnega, biokisov in množice žganih pijač. Tu so zeliščni čaji iz Radovljice, smrekov sirup, pašteta z bučnimi semeni, čokolada, fige v refošku, biomaslo, konopljino olje, hruškovi krhlji in salama iz avtohtone, krškopoljske pasme. Tujci so menda navdušeni zlasti nad piransko soljo (gre le za enega bolj znanih slovenskih izvoznih artiklov), medom, pippovim čilijem in pralineji z bučnim oljem. Pri vinih se zanašajo na širši jagodni izbor z vseh koncev Slovenije, pri čemer, seveda, ne izostanejo v tujini bolj znani Movia, Kristančič in Ščurek. Vse lahko gostje okušajo za degustacijskim pultom, kjer redno potekajo pokušnje vseh izdelkov in vin.

Butični resort za ljubitelje narave in zasebnosti, ki so za to pripravljeni dobro plačati, kot promocija za Slovenijo? Kdo bi vedel, čudna so pota turizma. Verjetno pa je dovolj zgovoren podatek, da so tujci prej vedeli za Garden Village Bled kot Slovenci.
Kaja Sajovic
(Foto: MMC RTV SLO in Jošt Gantar za Garden Village Bled)