Davek bo odmerjen glede na stanje v evidencah na 1. april, davčne odločbe pa bodo izdane do konca maja. Foto: BoBo
Davek bo odmerjen glede na stanje v evidencah na 1. april, davčne odločbe pa bodo izdane do konca maja. Foto: BoBo
Nepremičnminski davek nadomešča štiri dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti. Foto: BoBo

Novi nepremičninski davek, ki bo nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in davek od premoženja, bo odmerjen glede na stanje, kakršno bo v državnih evidencah veljalo s 1. aprilom. Do takrat imajo torej vsi lastniki nepremičnin možnost, da uredijo podatke.

Za nepremičnine, v katerih zavezanci bivajo in imajo tam prijavljeno stalno prebivališče ali pa jih dajejo v plačan najem, se bo plačal davek 0,15 odstotka od tržne vrednosti (ta bo sicer dosežena šele leta 2016, prvi dve leti pa bo osnova 80 oziroma 90 odstotkov vrednosti, zapisane v registru nepremičnin).

Medtem ko bo davek na nepremičnine, v katerih nihče ne biva, 0,50 odstotka vrednosti v Gursovem registru.

Tudi za 100 % večje število prijav
Občutno višji znesek davka je po potrditvi v državnem zboru novembra spodbudil lastnike nepremičnin, da so na teh naslovih začeli prijavljati svoja stalna prebivališča. V nekaterih občinah se je tako po podatkih ministrstva za notranje zadeve število prijav sprememb prebivališča povečalo kar za 100 odstotkov.

Če je bilo na začetku leta 2013 v Ljubljani okoli 1.500 prijav stalnega prebivališča, je decembra to število poskočilo nad 3.000. V Mariboru so se od leta 2006 mesečne prijave stalnega bivališča gibale med 350 in 600, zadnji mesec leta 2013 so presegle 900 vpisov. V Novi Gorici je bilo decembra 300 vlog, sicer te nikoli niso presegle števila 180.

Podoben je pogled na podatke tudi iz počitniško priljubljenih krajev – v Kopru je februarja spremembo vložilo manj kot 300 ljudi, decembra okoli 500. V Izoli se je zadnjih osem let število prijav vrtelo okoli 100 ali manj, zadnja dva meseca lanskega leta jih je bilo 150.

V Piranu je na novo prijavljenih 200 prebivalcev, sicer je bilo običajno 100 ali manj, v Kranjski Gori okoli 80 (pred tem število nikoli ni preseglo 40). Na Bledu je bilo februarja 2013 okoli 35 prijav, konec leta več kot 60, tudi v Bohinju je število poskočilo za dvakrat.

Resničnost podatkov ob prijavi težko preverijo
Ker je postopek spremembe stalnega prebivališča mogoče opraviti na kateri koli upravni enoti v državi, so te številke lahko še večje.

Ali bodo vsi novi rezidenti na prijavljenem stalnem naslovu res živeli, je drugo vprašanje. Na upravnih enotah lahko sicer ob sumu, da ne gre za resnično prijavo, izdajo le začasno prijavo za 60 dni. A uslužbenci težko sami preverjajo resničnost podatkov, zato večinoma spremembe prebivališča tudi vpišejo.

Ana Svenšek


Spodnji grafi prikazujejo gibanje prijav stalnih prebivališč od leta 2006 na izbranih upravnih enotah. S klikom se graf poveča. Vir: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo