| Osnovno pravilo je, da uživamo hrano, ki jo pripravimo doma iz osnovnih živil in čim manj industrijsko predelanih živil. Količino zelenjave bi morali povečati, manj bi morali soliti, raznim slanim in sladkim prigrizkom, ki so brez hranilne vrednosti, pa se je smiselno odpovedati in nenazadnje ne smemo pozabiti na redno telesno dejavnost. | ||
| Dr. Tanja Pajk Žonta o pravilih zdravega prehranjevanja in življenja | ||
| Žal je nekaj deset primerov letno, ko umrejo otroci vsejedih staršev, a vendarle takrat mediji njihove prehrane ne vlečejo ven. Še nikoli nisva zasledila naslova članka: "Otrok, star komaj 9 mesecev, umrl vsejedima/mesojedima staršema". | ||
| Maya in Jernej Novak Sever o primeru Furlan-Birsa | ||
| Če hočeš dobro sladico, potem pač posežeš po pravi, ne po presni. | ||
| Ana Roš, Hiša Franko | ||
Do veganstva ni težko biti skeptičen - do presnega veganstva še manj. Stereotipni veganski krožniki kalčkov in tofuja se za prave gurmane zdijo kot božja kazen, tako zelo modne presne tortice so že videti precej privlačnejše, a okus po maslu, smetani in sladkorju pač težko nadomestijo datlji, kvinoja in semena chia.
In hiter pregled po presnoveganskih forumih, kjer privrženci razpravljajo o blagodejnih učinkih "kavnega klistirja", nam, priznamo, vzbuja še več zadržkov. Tudi kako bi krave manj trpele s tem, ko jih ne bi molzli, ostaja uganka. In potem je tu še nesrečni primer smrti podhranjene dojenčice, ki sta jo starša hranila vegansko …
A Maya in Jernej Novak Sever, zaprisežena vegana, pravita, da je veganstvo njima spremenilo življenje in da se po prehodu na tovrstno dieto počutita odlično. Na svoji nedavni poroki sta tako namesto z vinom nazdravila s kozarcem pomarančno-papajinega soka, slavnostno kosilo pa je bila košara svežega tropskega sadja. Mnogim bi se izbor zdel, milo rečeno, nenavaden, za 30-letna vegana, ki že dobro leto dni živita na Novi Zelandiji, pa je to stvar vsakdana.
| Maya in Jernej Novak Sever o svoji novozelandski izkušnji in veganski prehrani pišeta na svojem blogu MayJer Tales. Med presnimi recepti najdete tudi tega za presni korenčkov curry brez oreščkov in olja: Sestavine (preliv): Korenček očistiš in naribaš, ananas in grah narežeš na manjše koščke. Vse skupaj daš v večjo posodo. V manjšem mešalniku dobro zmešaš vse sestavine za preliv, ki ga preliješ prek solate, ki čaka v posodi. Zmešaš in postrežeš. |
Maya in Jernej (on v novi domovini dela kot padalski inštruktor, ona pa se posveča pisanju o veganski prehrani) sta se za vegansko prehranjevanje v prvi vrsti odločila "zaradi odnosa do živali", pozneje pa sta ugotovila, da ima tak način prehranjevanja tudi pozitivne vplive na njuno zdravje. Pa čeprav priznavata, da je lahko tudi veganstvo, tako kot vsejeda oz. mesojeda prehrana, lahko bolj in manj zdravo: "Navsezadnje sta veganska tudi pomfri in bel kruh, pa je verjetno jasno, da k zdravi prehrani ne spadata. Ampak če iščeš optimalen način prehranjevanja in delovanja, pa je primerno načrtovana veganska dieta gotovo najboljša opcija."
Pri tem jima gre na roko tudi novozelandska kultura, ki da je nedvomno dosti bolj odprta do drugačnosti. Na predsodke v deželi kivijev, sicer velikih ljubiteljev mesa, sploh še nista naletela, medtem ko se pri Slovencih "zadeve sicer razvijajo v pozitivno smer", a da je treba zgolj "pokukati v komentarje bralcev pod kakšno objavo o veganstvu in ugotoviš, da nam sprejemanje takšnega načina razmišljanja še ne gre najbolje".
Zakonca Novak Sever sta z vse več raziskovanja in poglabljanja v tovrstno prehrano klasično vegansko dieto, sestavljeno iz sadja, zelenjave, oreščkov, semen, žitaric in stročnic počasi nadgradila in razvila, se osredotočila tudi na presno veganstvo, ob tem spisala kuharsko knjigo 88 prigod v kuhinji (ali Vegani ne jedo samo solate), in danes kljub utrjeni podobi tipičnega vegeterijanskega krožnika z vseprisotnimi tofujem in kalčki trdita, da jesta celo bolj raznoliko od "vsejedcev".
"Dneve začenjava z zelenimi smoothiji ali sokovi, večere zaključujeva s kakšnim enostavnim kuhanim obrokom, čez dan pa jeva sočno sadje," razlaga Maya, ki pravi, da vse, kar telo potrebuje, lahko brez težav najdemo v prehrani brez mesa, rib in mlečnih izdelkov ter da je miselnost, da za razvoj potrebujemo veliko mleka in živalskih beljakov, zgolj propaganda mesno-mlečne industrije.
Prehrambni strokovnjakinji Marjana Peterman in dr. Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije se ne strinjata povsem. "Našo prehrano je bistveno lažje uravnotežiti, če uživamo čim bolj različna živila, torej mešano prehrano. Pretirano izključevanje posameznih skupin živil iz naše prehrane lahko vodi v pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi, zato je vse alternativne prehrane treba zelo dobro načrtovati, poznati lastnosti posameznih živil kot tudi vsebnosti hranil," pravita.
"Z vegansko prehrano lahko v telo vnesemo premalo vitamina B12 in D, kalcija in maščobnih kislin omega 3. Tako na primer izločevanje mleka in mlečnih izdelkov, ki so zelo dober vir kalcija, lahko povzroči pomanjkanje tega elementa. 'Račun' za njegovo pomanjkanje pa prejmemo v poznejših letih življenja. Navedena mikrohranila lahko nadomestimo z uživanjem prehranskih dopolnil in tu je seveda naša odločitev, ali bomo raje posegli po prehranskih dopolnilih kot nekoliko razširili nabor živil."
"Najbrž si ne želite, da vas priklopijo na molzni aparat ..."
Maya in Jernej sta mlečne izdelke povsem izključila zaradi "odnosa, ki ga imamo ljudje do živali", a je ob tem morda težko razumeti, kako točno oškoduješ kravo, če jo pomolzeš. "Ljudje smo odrasli s podobo veselih krav, ki svobodno tekajo po pašnikih in z veseljem "dajejo" mleko ljudem. Resnica je, da mleka ne dajejo, ampak si ga ljudje jemljejo, isto je z volno, jajci ... Krave se namenoma umetno osemenjuje, da telijo, ker le tako lahko začnejo proizvajati mleko. Če povrže bikca, bo šel ta najverjetneje takoj v zakol, če pa povrže teličko, pa bo končala tako kot njena mama - umetno osemenjena in pomolzena do smrti," razlaga Novak Severjeva.
"Naravna življenjska doba krav znaša od 25 do 30 let, človeku pa je uspelo z izkoriščanjem to dobo znižati na 4 do 5 let. Najbrž si nobena ženska ne bi želela, da jo umetno osemenijo, ji odvzamejo otroka in jo nato priklopijo na molzni aparat. In najbrž si tudi očetje ne bi želeli izgubiti sina, samo zato, ker bi naj bil "odvečni produkt". Večina živali vse svoje življenje prebije v kletki ali hlevu. Kokošim se režejo kljuni, prašičem režejo repe ter ščipajo zobje, na živo jih kastrirajo. Živali nikakor ne morem dojemati kot predmetov, ki so na svetu zato, da "služijo" človeku."
O tragični smrti dojenčice
In kljub razvpitemu primeru devetmesečne dojenčice, ki je umrla povsem podhranjena, njena veganska starša pa sta bila prejšnji teden obsojena na leto dni in osem mesecev zapora, Novak Severjeva gladko zatrdi, da bi tudi za svojega otroka brez zadržkov izbrala vegansko prehrano. "Kar se je zgodilo, je resnično tragično. Smrt otroka ne bi smela doleteti nobenega starša. Ampak kolikor je nama znano, otrok ni umrl zaradi prehrane, ampak zaradi pljučnice in ker ni pravočasno dobil primerne zdravniške oskrbe. Veganstvo staršev pri tem ni igralo bistvene vloge. Žal je nekaj deset primerov letno, ko umrejo otroci vsejedih staršev, a vendarle takrat mediji njihove prehrane ne vlečejo ven. Še nikoli nisva zasledila naslova članka: 'Otrok, star komaj 9 mesecev, umrl vsejedima/mesojedima staršema'."
Ob tem se zakonca Novak Sever sklicujeta na ugotovitve "večine svetovnih prehranskih organizacij", ki so že pred leti potrdile, da je veganstvo zdrava in primerna dieta za ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Na naše pomisleke, da ne gre tu morada za tisti princip, "kdor išče, ta najde", zlasti na svetovnem spletu, pa Novak Severjeva vztraja, da gre za uveljavljene prehranske zveze Avstralije, Kanade, pa tudi ZDA.
Dr. Pajk Žontarjeva, ki sicer priznava, da je čim več svežega, torej presnega sadja in zelenjave nedvomno temelj zdravega prehranjevanja, pa je tu odločna: "Za otroke vegansko prehranjevanje ni priporočljivo." Nekaterih snovi, ki jih otrok potrebuje za normalno rast, v nadomestkih za mleko preprosto ni, še bolj neprimerna zanje pa je povsem presna prehrana. Drugače je pri odraslih ljudeh, ki imajo po njenem mnenju kot samostojni posamezniki pravico do lastne izbire. "Nekdo se bolje počuti, če na tešče popije kozarec vode z limono, drugi kozarec surovega mleka. S svojo izbiro pa sprejmemo tudi odgovornost za svoje počutje in dolgoročno zdravje."
Brez potreb po pregrehah
Vegansko prehranjevanje nedvomno zahteva tudi precej več discipline - pa tudi študioznejšega pristopa - kot vsejeda dieta, tako da na neki točki postane bolj način življenja kot pa (zgolj) način prehranjevanja. Maya Novak Sever pravi, da tak način življenja pomeni tudi skrb za okolje, za sočloveka in za druga živa bitja, trdi pa tudi, da vse skupaj ni tako zapleteno, kot se zdi (iskanje prave prehrane na potovanjih, potencialni zapleti, ko prideš v goste k vsejedcem, ko ti postrežejo kavo z mlekom ipd.).
"Potovanja niso tako zelo komplicirana, če si jih sam ne želiš zakomplicirati. Če se prehranjuješ z veliko predelane hrane in iščeš najrazličnejše mesne, sirne itd. nadomestke, potem se ti lahko zgodi, da ponekod tega ne bodo imeli. A sadje, zelenjavo, oreščke, semena, stročnice in žitarice se da dobiti povsod. Večina veganov, ki jih poznava, ne komplicirajo glede posebnih obrokov, povečini se gostitelji počutijo, da morajo pripraviti kaj zelo kompliciranega. Naju gostitelj najbolj razveseli, če na mizo postavi zrelo sadje ali pa ogromno skledo solate."
Ob razlagah Maye in Jerneja se res zdi, da se zakonca ničemur ne odpovedujeta in da sta povsem resna, ko pravita, da nimata klasičnih potreb po "pregrehah". "Kar se nekomu zdi stroga disciplina, se nama zdi način življenja in užitek - konec koncev je vse zgolj stvar navade. Tudi vino - če ga nisi navajen, ga pač ne boš pil. Po navadi se omenjajo antioksidanti, ampak sva mnenja, da imaš več od njih, če poješ kilogram grozdja, kot pa da popiješ kozarec vina." Ob tistih posebnih priložnostih, kot so rojstni dnevi in celo poroka, posežeta po veliko svežega sadja, Maya pa pravi, da jo je Jernej nazadnje razvajal za njen rojstni dan, ko ji je kupil pet kilogramov medjool datljev, ki ga ima ona za idealno darilo.
Vse več presnih tortic
Kaj pa presne tortice, ki so se v zadnjem času tudi po slovenskih slaščičarnah in kavarnah razmahnile kot gobe po dežju? "Presne tortice in sladice z visoko vsebnostjo oreščkov in olj spadajo v t. i. "gourmet" presno prehranjevanje. Midva pa se bolj nagibava k presni dieti z manjšo vsebnostjo maščob in z veliko svežega sadja in zelenjave." Maya priznava, da so presne sladice postale tako popularne, da so se počasi razvile že v modno muho, a se njima ta trend zdi pozitiven, saj naj bi v marsikom vzbudil zanimanje za takšno prehrano. "Se je pa pri takšnih torticah treba zavedati, da so to le sladice in jih ni primerno imeti na jedilniku prepogosto."
So pa presne tortice, ki so presegle zgolj klasične veganske menije in se dodobra uveljavile tudi na kavarniških mizicah kakih na težo pazečih gospodičen in gospa, eden vidnejših dokazov, da tudi število Slovencev, ki prisega na različne alternativne načine prehrane, med katere prištevamo tudi vegetarijanstvo, veganstvo, makrobiotično prehranjevanje in dieto s presnimi živili, narašča, pa čeprav velika večina Slovencev še vedno uživa mešano prehrano. "Kakšen način prehranjevanja bomo izbrali, je stvar naše osebne odločitve. Pri tem pa je dobro poznati tako dobre kot slabe lastnosti določene vrste prehrane," meni dr. Pajk Žontarjeva.
Bolj direktna na temo presnih tortic je Ana Roš iz Hiše Franko, ki kot vsak vrhunski kuhar prisega na bogato rabo masla, smetane in podobnih živil živalskega izvora. "Če so nujna potreba za ljudi, ki se drugače ne morejo hraniti, je to seveda en izhod v sili. Ampak mislim, da ko posežemo po desertu, pač ne štejemo kalorij, ampak se odločimo, da pojemo dobro sladico. V dobri sladici pa je maščoba, je smetana, je sladkor … Sama sicer nisem sladkosneda, tako da ne bi jedla ne presne, ne katere koli druge tortice. Obstaja pa, seveda, skupina ljudi, ki ima svoje prehrambne navade, ki se je odločila za drugačen način življenja, in oni morajo znotraj tega poustvariti nekako harmonijo sreče in potreb, pa naj gre za sladice ali pa za beljakovine. Za čisto normalnega človeka pa mislim, da če hočeš dobro sladico, potem pač posežeš po pravi."
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
@M-filter
# 17.10.2013 ob 06:19
ko si napisal, da je meso onesnaženo z raznimi antibiotiki, krmo,...kaj pa rastline in pesticidi, GSO in razni drugi zvarki, ki se uporabljajo pri pridelavi?
Premaknite med VERSKE ODDAJE !!!!
(kdor verjame bo zveličan)
A samo po mesnem obroku se moraš malo vležat?
Vsakič ko pojem veliko količino lubenice, hočem potem umret... :D
In s tem je tudi čisto vse povedano. Bravo!
Namesto minusov, bi raje odgovore, hvala!
---
In zakaj potrebujeta štedilnik ter napo na sliki 1??
Tudi meni bi veganstvo spremenilo življenje. :P
Uspešen in lep dan vsem! Naj bo zelen, rdeč ali bel ;)
Glede naslova bi rekel, da je tudi tukaj modna muha prisotna. Že sam članek je potrditev za to.
Sicer pa 20 kg banan na teden, bruh. Sej vem da mi bodo vehani oporekali ampak tak način prehranjevanja se mi zdi tako monoton, da je že na meji sadizma.
Sem bil pa priča težkim poškodbam in smrti vsaj 60 delavcev iz Pakistana in Indije, ki so z skromno prehrano delali po 12 ur na gradbišču...pest riža in nekaj zelenjave res niso dovolj za fizične napore...ti ljudje umirajo mladi in zdravi, vsak dan.
Zato spoštujmo sebe v okoliščinah v katerih se znajdemo na poti.
•600g korenčka, •300g ananasa, •100g sladkega graha, Sestavine (preliv):,•¼ avokada (približno 25g), •1 do 2 žlički curryja v prahu, •1 žlička sesekljanega ingverja, •2 žlici limoninega soka
Pristno slovensko in vse z domačega vrta! In seveda dostopno tudi tistim z zajamčeno plačo ali socialno podporo.
Ob vsem spoštovanju, do tistih, ki izberejo vegetarijanstvo ali veganstvo za svoj način prehranjevanja in življenja, se mi zdi, da gre za neke vrste modno muho ljudi, ki hočejo izstopati iz povprečja in biti na kateri koli način drugačni.
Moti me le to, da so nekateri med njimi, do "vsejedcev" milo rečeno zelo neprijazni ali celo sovražni. O odtegovanju neke vrste hrane svojim otrokom pa je bilo že veliko napisanega v zvezi z nedavnim primerom na sodišču.
Me ne moti.
Samo govorit o zdravem prehranjevanju, pol pa na mizo dat na "tone" banan?
Naj si malo prebereta kolko krat je banana škropljena in s čim vse!
Pa če si vegan, ker hočeš dobro živalim pol spet ne moreš kupovati hrane, ki je prišla tisoče kilometrov daleč, in je "povzročila" ogromno emisij... Pa bila 1000 krat škropljena...
Pač nekako napačni razlogi.
Podpiram pa tiste, ki se preselijo na deželo, si naredijo vrt in se trudijo samo preskrbet...
LP
Najprej je bilo grozno, ker se je zdelo, da bo do konca življenja na krožniku samo solata; po treh mesecih samo solate in korenčka pa so se začele odpirati ideje ;)
Danes ne zamenjam za nič. Je pa res, da pazin na uravnoteženo prehrano, veliko različnih žit + vse vrste sadja in zelenjave + torte naredim iz mandljevega mleka in rastlinske margarine (okus skoraj enak kot prej), enako kremšnite itd. samo malo idej je potrebnih za pretvorbo receptov :) B12 občasno dodajam z algami.
Zdravstveno stanje suuuper;) zadnjih deset let nobene tablete (prej pol pesti na dan), počutje super :) Vendar to ne pomeni, da ne hodim redno na vse predpisane preglede in da ne poslušam navodil zdravnika; je pa res dober občutek, ko so izvidi dobri.
P.S. Banan skoraj ne jem. Meni bolj ustrezajo žita, kruh, pizza z vegi šunko in veliko veolife (vegi) sira, pečen krompir z gobami, rižota iz bučk, prosena kaša z grahom, kompot z riževim sladoledom itd :)
100 m2 vrta ti povrne parkrat in nekajkrat toliko in, bi rekel, boljšega na mizo. Za praktično ničelni strošek. ;-) In hkrati še veš, kaj ješ. In zadovoljstvo je nepopisno, kar prav tako pozitivno vpliva na telo in zdravje. Kot tudi že samo "delo" na vrtu, ki je predvsem rekreacija in čisti užitek. Dela pa je lahko izjemno malo, če ubereš prave pristope. In je tako vrt predvsem oddih, sprostitev.
Sam bi naložil npr. vsem občinam, da svoja neobdelana zemljišča uredijo v čim več obdelovalnih površin za vrtove občanov, ki bi jim jih oddali za mali denar. In naše ljudi bi znova naučil vrtnariti. Ker se je to izbrisalo v pozabo. To je-bi bil projekt za dobro Slovencev! In za denarnico in za zdravje in dobro počutje!
Te veganske pravljice so patetične in pozerske. Preziram jih.
Je pa res, da je dobro biti pozoren na izvor in kvaliteto hrane, ki jo užijemo.
Jejte vse, v pravem ravnotežju, brez pretiravanja in bo tako najbolje.
Sam verjamem, da je edina prava hrana avtohtona hrana, ki jo najdeš na lastnem vrtu.
Popravek: veruješ. Človeški organizem je fantastično fleksibilna zadeva in lahko predela marsikaj, kar je tudi eden od razlogov, da je tako evolucijsko uspešen. Tudi četrt milijona let toplotne obdelave hrane je evolucijsko nezanemarljiv faktor (spremembe kemizma želodca, prilagajanje zobovja itd.). Samo če si brez osnovnega znanja naravoslovja, lahko napletaš take blesave "univerzalne principe" kot ti.
glede banan še tole: tudi, če je deklarirano kot BIO, ne pomeni, da ni škropljeno.Koliko mi je znano, lahko BIO banane vsebujejo do 20% procesa konvencionalne pridelave (beri škropi se, samo manj)
Doma zavestno ne škropimo nič. Imamo namreč 2 predšolska otroka, ki si kamot postrežeta sama na vrtu.Imeli smo krasno sezono marelic, malo ribeza (mravlje) in jagod, dobro sezono borovnic, veliko sliv, hrušk, orehi so obrodili fantastično. Zelenjava mojih staršev je vedno dobrodošla v mojem domu (fižol, grah,bučke, razne solate (repincl, radič, mehka, kitajsko zelje)), kropmirja se ne splača doma gojit, razen kiflerja, ki smo ga nekajkrat (mladega pečenega z nežnim olupkom) zmazali.
Na vse povedano bi rad dodal, da verjetno pojemo več raznovrstne zelenjave kot omenjeni par. Sploh pa mi ananas in avokado ter papaje pridejo odveč, ker je toliko domačega sadja, ki se da uporabiti. Sicer pa še tole. Veganstvo ni poceni? Poglejte cene bio oreščkov in sušenega sadja - od 7€ za 250 GRAMOV!
http://www.vega-shop.si/bio-prehrana/orescki-in-suho-sadje.html
Res ga pojemo preveč, bistvo je namreč v zmernosti. Na žalost je dan danes težko dobiti zdravo meso, še težje pa take količine zdravo pridelane zelenjave. Banane sodijo med najbolj "škropljeno" sadje (proti boleznim in škodljivcem pri vzgoji ter zaradi transporta), ne-genetsko obdelano sojo pa boste itak težko našli. Res je zelooo vprašljivo, kaj je bolj zdravo.
Sploh pa, če že skušamo uporabljati zdravo pamet... V naravi obstajajo rastlinojedci in mesojedci (pa seveda vsejedci). Človeška vrsta nima zobovja rastlinojedcev, proti naravi pa menda ni dobro postopat... :-)
Glede teh dveh v članku (članek je, btw, fajn napisan, ni pristranski oz. navijaški, naslavlja večino dilem) - no, temu, kar ta dva delata, tudi jaz pravim preseravanje. Drugače pa očitno v tem vidita tržno nišo, poskušata zaslužiti, tako kot še številni drugi. Ja, vključno s celotno prehrambeno industrijo. Očitno je veliko povpraševanja ...
Že več kot deset let ne jem mesa, odločitev je bila začasna, v smislu, ok, nekaj časa ga ne bom, če mi bo "zadišalo", pa ga bom spet (nič ne kaže). Pa ne gre le za tisti etični vidik, da se mi gabi, kaj človeštvo počne živalim, kar je že zdavnaj šlo čez vsako mejo, gre tudi za to, da se mi upira jesti trupla (kar meso pravzaprav je). Smrdi, ne zgleda lepo ..., ne vem, kako lahko ljudje delajo v mesno-predelovalnih obratih, klavnicah in podobno. Ok, če bi šlo za preživetje, ne rečem. Tisti Urugvajci, ki so strmoglavili v Andih, so jedli tudi človeško meso ... verjetno bi ga v takem primeru jaz tudi, ne vem.
Že dolgo opažam, da tisti pravi mesojedci (po obroku brez mesa se jim zdi, da so lačni) drugo hrano kot da je sploh ne okusijo, kot da jim je vseeno, kakšna je priloga, solata ... le da je nekaj, kar je zraven. No, to me čudi, zdi se mi, da so prikrajšani.
Niso.
http://www.youtube.com/watch?v=pkht3noIK
0E
Sicer je lahko upravičevanje cilja, ampak ni tako, da niso. Če jih pogledamo še par več (klipov), lahko vidimo, da je št. menijev, ki niso junk food, bistveno poraslo in prevladalo.
100 vrtov je nekaj več kot 1 hektar. Le en hektar. Toliko površine rabi letno ena krava za pašo oz. za prehraniti jo s pašo v naravi.
Saj sem rekel, da je to lahko problem v Ljubljani. Čeprav so pa za urbana središča druge rešitve. (primer: http://melaninluxe.blogspot.com/2013/05/
detroit-little-eden-lafayette-gardens.html) Gotovo je rešitev tudi dobava po logiki projekta "0 km". Gotovo. Ampak to nikakor ni argument, da se to ne bi izvedlo v ruralnih občinah, skupnostih.
Če si meščan in brez vrta, si morda poskušaj ustvariti priložnost, da si ustvariš vrt zase in za družino. Preberi kaj o vrtnarjenju - kvalitetno literaturo. Gotovo si bi naredil veliko uslugo. To pa ne le sebi. Ali pa si vsaj upaj razmišljati o tem. ;-) - Zelo dobronameren želim biti, nič kaj predrzen. In oprosti, če se zveni pokroviteljsko, ker nimam takšnega namena.
... ne sanjat o vrtih. Govora je o masi ljudi, ki se prehranjuje.
Zakaj bi pa to bilo sanjanje? Je bolje imeti zaraščena zemljišča? Ali vse prepuščati industriji ali povečini zmedenim kmetom, ki pod ekonomskim pritiskom delajo več škode, kot korist.
Za par največjih mest bi lahko bil problem zagotoviti prostor za večino meščanov, sicer pa sploh ne vidim težav. Pa tudi nisem utopist, da bi verjel, da bodo vsi hoteli vrt.
Zakaj vse je vrt dober, pa sem bil, po moje, dovolj obširen v pojasnjevanju. Imaš drugačno mnenje? - Kakšno?
2. Zakaj vegani vedno posiljujejo druge s tem veganstvom?!
In četudi že ne bi, a ni to tragično - simptomatično, kje smo pri kvaliteti oz. kulturi prehranjevanja, kar se še posebej odraža pri prehranjevalnih navadah otrok. In dejstvo je, da je porast debelosti pri otrocih v porastu in starostna meja je vse nižja. Razlogi pa najbrž v 1. nevednosti staršev, 2. izboru živil in 3. stereotipu, da naj otrok, da bo zdrav, pač veliko je in nič ni narobe, če je malo debelušen oz. da zdrav otrok pač več je. To je namreč eden od arhaičnih ostankov miselnosti (še iz časov pred babicami), ko je hrane dejansko primanjkovalo.
Normalno, da starši vzgajajo svoje otroke, kot najbolje vejo, znajo in zmorejo, ampak otroci pri tako pomembnih stvareh ne bi smeli biti prikrajšani (slaba prehrana oz. pomanjkljiva v obdobju razvoja in rasti).
Jaz jem pretežno zelenjavo, ker mi tako najbolj paše. Mesa praktično ne kupujem, če pa jem zunaj, si ga privoščim (bučke si pedenam že doma :)). Mi je pa zanimivo, da jih poznam tako malo (veganov oz. vegetarijancev), ki bi oboževali recimo kislo zelje ipd. (jaz ga obožujem). Ne, to je preveč 'kmečko' al kaj.
Jaz jem 'navadne' ovsene kosmiče, ampak ti so taki 'socialistični', niso dovolj fensi.
In tako naprej.
No snobizma nisem nikoli marala.
Sama sem bila nekaj let celo veganka, vendar sem se totalno 'posušila' in mi ni dobro delo, tudi brez energije sem bila, tako da sem začela spet jesti najprej mlečne izdelke in jajca, kasneje pa še meso.
Meni je pomembno, kakšen je kdo, kako zgleda, je zdrav? in podobno.
Pa tudi če nisi ravno bolan, a si bodisi ves medel, anemičen itd., ali, po drugi strani nenehno živčen in nervozen, da je videti kot da imaš dejansko pomanjkanje nekaterih vitalnih snovi in to je moje osebno opažanje pri veganstvu oz. pri številnih veganih.
Potem je pa še fact, ki ga je omenil @kozorog: pomembno je tudi sočutje do ljudi, ne samo do živali, vegani pa so včasih dobesedno nestrpni do ostalih, ki to niso.
Kot rečeno, če sem zdrav in se dobro počutim in se mi to tudi vidi, mi ne tumbaj o zdravi prehrani, če nisi zdrav in se očitno ne počutiš dobro.
Tisti, ki se počuti dobro v svoji koži, ne rabi drugim moriti in težiti in jih posiljevati, kakšni naj bodo oz. da naj bodo takšni kot on.
Potem je pa še vidik keša in tega...
Zakon je jasen. Prepovedano je otrokom dajati hrano brez mesa. Poglejte odločbe sodišč.
Resnica mora vedno biti pokončna. Zato se je marsikdo izogiba. Ker je lažje upognjeno prenašat sranje, kakor to, da se pove kar je prav. Jaz izberem to zadnje.
Resnica? (člen, zakon? pravna praksa - kakšen judikat, mogoče?)
Ne ga biksati, no. Potem pa se oklepati tega (izjave, ki je čisto mimo) za vsako ceno. Ejej.
S takšnim pripisom težko argumentiraš karkoli.
Povezanost pa vidim v tem, da odsotnost mesa, mleka in mlečnih izdlkov, ki so glavni vir beljakovin, lahko privede do podobnih simptomov in nenazadnje celo do smrti.
Zato bi ponovil, kar so že številni omenili: vsak naj je kar sam hoče, vendar otroka v razvoju, pa naj starši ne vsiljujejo in tako omejujejo s svojimi prepričanji.
Lp
...vsakega po malem...
Ja, naše babice. - Zelo dobro.
Ena kratka anekdota, ki jo rad povem ob takšni priliki:
Dekle, ki je postala žena, je vselej, ko je pekla svinjsko ribico, odrezala en konec in ga dala psu.
Mož jo je opazoval in vprašal, zakaj to počne in je odgovorila, da to je tako treba, ker je že njena mama tako počela.
Ko sta bila na obisku pri mami, se je mož tega spomnil in jo vprašal, zakaj se pri svinjski ribici odreže en kos. In ga je tašča sprva čudno gledala, nato pa, ko ji je povedal, zakaj sprašuje, se je začela smejati in je povedala, da je imela manjši pekač in celi kos pač ni pasal vanj in je zato pač ponavadi odrezala en kos.
Ja, pogosto počnemo (ponavljamo), kar smo videli pri starših. Pa ne zgolj pri hrani. Tudi pri vzgoji otrok. Itd. it.d. In tukaj je vtkanih mnoštvo zablod in napak. A po drugi strani tudi mnogo modrosti. Če smo živi in budni in razmišljujoči, učeči, lahko ločimo seme od plevela.
Zakon je jasen.
Ta je pa huda. :-D
Žuželke so bile v časih pomemben vir beljakovin in redno na jedilniku. Svetovno gledano so še vedno pomemben prehranski vir. Pri nas so seveda skoraj tabu tema.