Honorarni delavci, ki niso vključeni v obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje in delajo na avtorsko ali podjemno pogodbo, bodo v novem letu namesto 775 evrov neto prejeli le 556,40 evra neto honorarja. Foto: BoBo
Honorarni delavci, ki niso vključeni v obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje in delajo na avtorsko ali podjemno pogodbo, bodo v novem letu namesto 775 evrov neto prejeli le 556,40 evra neto honorarja. Foto: BoBo

Ta odločitev je po eni strani razumljiva, saj so fleksibilizacije različnih oblik dela že davno presegle vse meje zdravega razuma in država nima denarja in ga išče in hvala bogu, da se je tega lotila, čeprav deset let prepozno. Kar je problematično, pa je, da se pri tej odločitvi ne upošteva, da bo to lahko privedlo do res hudih socialnih stisk. Zdaj so mladi v naravnost suženjskem razmerju in jih bo to pahnilo še globlje v socialo.

Luka, dela na avtorsko pogodbo

Če ima delo, ki ga opravljajo, elemente delovnega razmerja, gre za izrabo in za njih ne more biti sklenjena avtorska ali podjemna pogodba – in zato težko plačajo prispevke, saj jim že tista vrednost, ki jo dobijo iz avtorskega dela, ne zagotavlja dostojnega dela. Tukaj je treba krepiti inšpekcije dela.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak

Problem je edino ta, da vlada misli, da so delodajalci vreča brez dna. To ni tako. Mi od svojih strank oziroma naročnikov dobimo točno določeno število finančnih enot. Ne moremo se zadolževati, zato da bi delali. To za podjetje pomeni propad. Zdaj, kakšna bo na koncu situacija, je preprosto – toliko kot dobimo, toliko lahko razdelimo. Čisto nič več in čisto nič manj. To posledično pomeni, da bo avtor dobil manj. In to bistveno manj. Delati bi moral več za isti denar. Tu pa nastane težava, saj dela ni več, dela je vsak dan manj.

Borut Berden, direktor podjetja Studio Ritem
Rok Zavrtanik
Direktor Založbe Sanje Rok Zavrtanik zgroženo opazuje obnašanje vlad do honorarnih delavcev, ki jim po njegovih besedah ne pomagajo, ampak "tako njim kot kot nam, izplačevalcem, nalagajo dodatno breme". Foto: BoBo

Ne moremo zanikati tega, da to ni res, vendar v smislu ohranjanja pravic. Košarica pravic je v Sloveniji relativno široka, širša kot v drugih državah, in kot deklarirana socialna država želimo ohraniti sistem zdravstvenih pravic.

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Brigita Čokl
Brezposelnost med mladimi
Po podatkih Sursa je stopnja registrirane brezposelnosti mladih v Sloveniji, starih 15-24 let, v septembru letos znašala 27,3 odstotka; mladih, starih 25–29 let, pa 17,2 odstotka. Foto: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Sredi leta spreminjati davke za naslednje leto oziroma proti koncu leta - to se je zgodilo že lani in letos znova, zato je zelo težko. Prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85 odstotka, ki bremeni delodajalca, in zdravstveno zavarovanje 6,36 odstotka, ki bremeni honorarnega sodelavca, sta pravzaprav čisti davek. Od tega nima nihče nič. K temu je treba prišteti še 15,5 odstotka za pokojninsko dobo, ki jo krije honorarni sodelavec, in upajmo, da bo od tega nekoč kaj imel.

Predsednik Sekcije jezikovnih centrov pri Podjetniško-trgovski zbornici Andrej Koletič

Vprašanje, ali se bo po novem letu zaradi uvajanja sprememb zakonodaje še 'izplačalo' biti honorarni delavec, je zagotovo tako protislovno, kot je protislovno povpraševanje po stalnih honorarnih delavcih na trgu dela. A vprašanje 'izplačati se, ne-izplačati se' za mnoge ni več vprašanje. "Če ne boš ti, bo pa nekdo drug," je strašilni stavek, ki drži za vrat mnoge prekerne delavce, ki glede na delovno razmerje in obseg dela, ki ga opravljajo, to že zdavnaj ne bi smeli biti.

Med njimi je tudi Andrej. Star je 30 let in je eden izmed 6.356 honorarnih delavcev (glej TABELA 1), ki so v lanskem letu prejeli zaslužek samo z delom na avtorsko pogodbo. Priznava, da je bila takšna oblika dela do zdaj zanj "dokaj ugodna". Čeprav nima plačane malice, potnih stroškov ali bolniškega dopusta, je vsaj vsako pomlad pri vračilu preplačila akontacije dohodnine zaradi nizkega dohodka preplačan denar dobil nazaj.
"Po prvem januarju oziroma po prvem februarju 2014 se bo to zaradi vseh novih obdavčitev zame drastično spremenilo. Če sem zdaj pri tisoč evrih bruto dobil ven 775 evrov neto, bom po novem letu dobil le 550 evrov neto. S tem, da si bom moral poleg tega plačati še 22 evrov za obvezno zdravstveno zavarovanje prek položnice, kar je popolni idiotizem, glede na to, da imam plačan že prispevek 6,36 odstotka za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega sem si izračunal, recimo, trenutno sem moral za 850 evrov neto delati približno 150 ur, po novem bi moral za isti znesek delati 226 ur, kar se pa seveda ne bo zgodilo, ker niti ne bom dobil toliko ur na voljo pri svojem delodajalcu."

TABELA 1: Prejemniki dohodkov (2012), ki so dohodke prejeli

število

samo po avtorski pogodbi (rek-2 vd 1504)

6.356

poleg avtorske pogodbe so prejeli še druge dohodke

49.261

samo po podjemni pogodbi (rek-2 vd 1501,1502,1503,1510)

15.468

poleg podjemne pogodbe so prejemali še druge dohodke

134.995

Vir: DURS
Da se bo po novem letu zaradi uvajanja sprememb zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 ter zakona za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje (za obrazložitev glej Tabela 2, desno) za mnoge honorarne delavce finančno stanje občutno poslabšalo, smo na MMC-ju že poročali.

TABELA 2: Do zdaj je veljalo, da je delavec od avtorske in podjemne pogodbe plačeval akontacijo dohodnine, kar ostaja nespremenjeno, delodajalec pa je moral plačati 8,85 odstotka od bruto honorarja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar prav tako ostaja nespremenjeno. Po 1. februarju 2014 bodo morali delodajalci od vsakega bruto honorarja plačati še plačilo 0,53 odstotka za poškodbe pri delu, honorarci pa 6,36 odstotka za zdravstveno in invalidsko zavarovanje. Že s prvim januarjem pa bo začel veljati ZPIZ-2, po katerem bodo le tisti honorarci, ki niso obvezno zavarovani ali niso zavarovane za polni delovni, s plačilom 15,5 odstotka za pokojninsko zavarovanje zavarovani, to pa se jim bo upoštevalo tudi pri oblikovanju njihove pokojninske osnove in zavarovalne dobe.

"Zdaj so mladi v naravnost suženjskem razmerju"
Luka ima, kot pravi sam, to srečo, da dela tudi v družinskem podjetju, in mu honorar na avtorsko pogodbo prinaša drugotni vir zaslužka. "Če bi pa samo od honorarja živel, tako kot sem, preden je postala potreba po tem, da se aktivno vključim v družinsko podjetje, bi bila pa to totalna katastrofa. To bi pomenilo, da bi zadel socialno dno. Ampak res dno dna in delal za zneske, nižje od nekih socialnih prispevkov. Ta odločitev je po eni strani razumljiva, saj so fleksibilizacije različnih oblik dela že davno presegle vse meje zdravega razuma in država nima denarja in ga išče in hvala bogu, da se je tega lotila, čeprav deset let prepozno. Kar je problematično, pa je, da se pri tej odločitvi ne upošteva, da bo to lahko privedlo do res hudih socialnih stisk. Zdaj so mladi v naravnost suženjskem razmerju in jih bo to pahnilo še globlje v socialo."

Vsako delo šteje
Ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak smo vprašali, kakšen je bil namen ukrepa, po katerem bo treba plačati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi od honorarjev na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb.

"Prvi vidik je, da vsako delo šteje, torej da zagotovimo tudi tistim, ki delajo po avtorskih in podjemnih pogodbah in morda niso zavarovani na drugi podlagi, da vplačujejo in s tem tudi dvignemo ceno avtorskega in podjemnega dela, s čimer se seveda približamo delovnemu razmerju kot takemu. Z vidika delodajalca je tako manj ugodno, da ima ljudi, ki delajo na avtorsko in podjemno pogodbo. Po drugi strani pa je treba vedeti, da po podatkih Dursa večino danes avtorskih pogodb v vrednostih še vedno največ opravljajo tisti, ki so zavarovani po drugi pogodbeni osnovi. V tem primeru pa so ti, ki plačajo prispevke, seveda solidarni z drugimi, kar pomeni neki vidik krepitve pokojninske blagajne. Kar pa se nam zdi po drugi strani znova pomembno."

"Vlada bi morala regulirati delovna razmerja"
Z ministrico pa se ne strinja Miloš, ki meni, da bo vlada breme v resnici preložila na honorarnega delavca. Miloš je star 34 let in ima dva otroka. Tako kot Andreju tudi njemu delo na avtorsko pogodbo predstavlja primarni dohodek in tudi njemu se bo z uvajanjem nove zakonodaje dohodek drastično znižal, "padel bo praktično pod minimalno plačo, in to konkretno. Če bi vlada res hotela uredili to področje, bi potem najprej regulirala vsa delovna razmerja, ki temeljijo na teh avtorskih in podjemnih pogodbah. Torej bi jih omejila v njihovem trajanju, v številu, ki jih lahko delojemalec podpiše. V bistvu s tem ne urejajo nič, ne bodo nič izenačili, ampak bodo večji del tega bremena prenesli na delodajalce," razmišlja Miloš.

Poostritev inšpektorskega nadzora
Ministrica Anja Kopač Mrak se zaveda nastale težave, v kateri so se znašli nekateri mladi, ki so ujeti v delo na avtorsko pogodbo, "če ima delo, ki ga opravljajo, elemente delovnega razmerja, gre za izrabo in za njih ne more biti sklenjena avtorska ali podjemna pogodba – in zato težko plačajo prispevke, saj jim že tista vrednost, ki jo dobijo iz avtorskega dela, ne zagotavlja dostojnega dela. Tukaj je treba krepiti inšpekcije dela."


Kdo zdaj pije in kdo plača?

Če primerjamo bruto obremenitev plače za polni delovni čas s prispevki za socialno varnost in bruto obremenitev plačila honorarnega delavca, ki dela polni delovni čas na podlagi avtorske pogodbe in pri tem ni obvezno zavarovan, ugotovimo, da bodo odstotki obremenitev s prispevki za socialno varnost res izenačeni. Vprašanje pa je, ali se bo zdaj res zvišala bruto cena avtorskega in podjemnega dela, kot trdi ministrica za delo, v nasprotnem primeru se bo neto znesek honorarja znižal, in to za okoli 30 odstotkov.

Vsi ne bodo hoteli delati za nižji honorar
"Menim, da vlada želi, da nosi breme delodajalec. Problem je edino ta, da vlada misli, da so delodajalci vreča brez dna. Temu ni tako. Mi od svojih strank oziroma naročnikov dobimo točno določeno število finančnih enot. Ne moremo se zadolževati, zato da bi delali. To za podjetje pomeni propad. Zdaj, kakšen bo na koncu položaj, je preprosto – toliko kot dobimo, toliko lahko razdelimo. Čisto nič več in čisto nič manj. To posledično pomeni, da bo avtor dobil manj. In to bistveno manj. Delati bi moral več za isti denar. Tu pa nastane težava, saj dela ni več, dela je vsak dan manj," je pojasnil direktor podjetja Studio Ritem, ki se ukvarja z videoprodukcijo in sinhronizacijo, Borut Berden.

Dodal je, da nekateri honorarni delavci za nižje zneske preprosto ne bodo več hoteli delati. "Govorim o profesionalnih igralcih, katerih kakovost je seveda bistveno višja od drugih, in zato bomo morali najemati cenejše sinhronizatorje. To pa pomeni tudi slabšo kakovost. Mi se ukvarjamo s sinhronizacijami, kjer je pomemben jezik in sama izvedba, s tem to pomeni osiromašenje jezika in igre, kar se prenaša tudi na otroke. Če bodo ti videli slabšo kakovost, se bodo nanjo navadili in jo seveda tudi sprejeli. Če so to ukrepi, potem ne vem, kam to pelje."

"Nekaj bomo poskusili prenesti na naročnika"
Direktorica jezikovne šole Mint International House Mojca Hergouth Koletič je poudarila, da zaradi narave dela v jezikovni šoli nujno potrebujejo honorarne sodelavce, saj recimo učitelje za madžarščino, slovaščino ali češčino potrebujejo le nekajkrat tedensko. Kaj bodo storili? "Mislim, da si bomo morali vsi trije vpleteni razdeliti to breme. Mi kot šola bomo poskusili prevzeti vsaj tisti del zdravstvenega zavarovanja, ki se nam zdi precej nesmotrn, saj honorarni delavci s tega naslova niso zdravstveno zavarovani. Tisti del, ki zajema plačevanje prispevkov za pokojninsko dobo, pa bodo morali honorarni sodelavci sami pokrivati. Skušali bomo pa seveda nekaj prenesti tudi na naročnike, kar pa je seveda v teh časih zelo težko, kajti dvigovanje cen v zdajšnjih razmerah je skoraj nemogoče. To pomeni, da bo izobraževanja manj."

Zavrtanik: V Sloveniji vlada sprenevedanje
Založba Sanje sodeluje z več deset vrhunskimi avtorji, prevajalci, pisatelji, pesniki, oblikovalci, fotografi in glasbeniki, opozarja direktor Rok Zavrtanik, ki "zgroženo" opazuje obnašanje vlad do honorarnih delavcev, ki jim "ne pomagajo", ampak "tako njim kot kot nam, izplačevalcem, nalagajo dodatno breme. To nam daje dodatno finančno breme, ki ga je treba od nekje plačati, plačalo pa naj bi se s prodaje na trgu, ki pa pada ves čas, saj vemo, da kupna moč pada ves čas. V Sloveniji vlada sprenevedanje in na odgovornost kličem vse tiste politike, ki nam tako smelo in strokovno nekaj razlagajo, mislim, da je konec tega sprenevedanja in da se morajo kdaj usesti za mizo tudi z ljudmi, ki to delajo, in se pogovoriti in zaščititi javno-kulturni slovenski interes, ki je popolnoma prezrt, opljuvan in nezaželen v tem prostoru."

"To je čisti davek"
Predsednik Sekcije jezikovnih centrov pri Podjetniško-trgovski zbornici Andrej Koletič pri tem poudarja, da je delodajalcem izredno težko delati v okolju, ki se neprestano spreminja. "Sredi leta spreminjati davke za naslednje leto oziroma proti koncu leta - to se je zgodilo že lani in letos znova, zato je zelo težko. Prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85 odstotka, ki bremeni delodajalca, in zdravstveno zavarovanje 6,36 odstotka, ki bremeni honorarnega sodelavca, sta pravzaprav čisti davek. Od tega nima nihče nič. K temu je treba prišteti še 15,5 odstotka za pokojninsko dobo, ki jo krije honorarni sodelavec, in upajmo, da bo od tega nekoč kaj imel."

Dopust, porodniška - kaj je že to?
Če bo honorarni delavec, ki dela na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe in ni obvezno zavarovan, odvajal za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, se postavi tudi vprašanje, ali bo imel enake pravice v okviru teh dveh zavarovanj kot tisti, ki je v rednem delovnem razmerju.

S tem, ko bo od vsakega zaslužka na avtorsko ali podjemno pogodbo plačal 15,5 odstotka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo to po novem vplivalo na oblikovanje njegove pokojninske osnove kot tudi zavarovalne dobe. 18. člen ZPIZ-2 pravi, da se mu prizna "po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov zadnje znane povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec."

Kaj pa bolniški ali porodniški dopust? Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeva in enake možnosti so nam odgovorili: "Za starševski dopust, kamor sodi tudi porodniški dopust, se plačujejo prispevki za starševsko varstvo. Pri avtorskih pogodbah se prispevka za starševsko varstvo sploh ne plačuje." Podoben odgovor smo dobili z ministrstva za zdravje v zvezi z bolniškim dopustom – teh honorarni delavec tako kot do zdaj ne bo mogel izrabiti.

Za ohranitev sistema zdravstvenih pravic
Vprašanje, kaj pa bo imel od plačanega prispevka za zdravstveno zavarovanje honorarni delavec, kar je izpostavil Andrej Koletič, smo zastavili državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje Brigiti Čokl: "S tem ukrepom pravic ne povečujemo, ampak jih ohranjamo na dozdajšnjem nivoju in na ta način ohranjamo stabilnejši način financiranja zdravstvenega sistema."

Ali to pomeni, da je edini razlog za omenjeni ukrep ta, kot je izpostavila že ministrica za delo Anja Kopač Mrak, da se napolni pokojninska oziroma v tem primeru zdravstvena blagajna? "Ne moremo zanikati tega, da to ni res, vendar v smislu ohranjanja pravic. Košarica pravic je v Sloveniji relativno široka, širša kot v drugih državah, in kot deklarirana socialna država želimo ohraniti sistem zdravstvenih pravic."

Ta odločitev je po eni strani razumljiva, saj so fleksibilizacije različnih oblik dela že davno presegle vse meje zdravega razuma in država nima denarja in ga išče in hvala bogu, da se je tega lotila, čeprav deset let prepozno. Kar je problematično, pa je, da se pri tej odločitvi ne upošteva, da bo to lahko privedlo do res hudih socialnih stisk. Zdaj so mladi v naravnost suženjskem razmerju in jih bo to pahnilo še globlje v socialo.

Luka, dela na avtorsko pogodbo

Če ima delo, ki ga opravljajo, elemente delovnega razmerja, gre za izrabo in za njih ne more biti sklenjena avtorska ali podjemna pogodba – in zato težko plačajo prispevke, saj jim že tista vrednost, ki jo dobijo iz avtorskega dela, ne zagotavlja dostojnega dela. Tukaj je treba krepiti inšpekcije dela.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak

Problem je edino ta, da vlada misli, da so delodajalci vreča brez dna. To ni tako. Mi od svojih strank oziroma naročnikov dobimo točno določeno število finančnih enot. Ne moremo se zadolževati, zato da bi delali. To za podjetje pomeni propad. Zdaj, kakšna bo na koncu situacija, je preprosto – toliko kot dobimo, toliko lahko razdelimo. Čisto nič več in čisto nič manj. To posledično pomeni, da bo avtor dobil manj. In to bistveno manj. Delati bi moral več za isti denar. Tu pa nastane težava, saj dela ni več, dela je vsak dan manj.

Borut Berden, direktor podjetja Studio Ritem

Ne moremo zanikati tega, da to ni res, vendar v smislu ohranjanja pravic. Košarica pravic je v Sloveniji relativno široka, širša kot v drugih državah, in kot deklarirana socialna država želimo ohraniti sistem zdravstvenih pravic.

Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Brigita Čokl

Sredi leta spreminjati davke za naslednje leto oziroma proti koncu leta - to se je zgodilo že lani in letos znova, zato je zelo težko. Prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85 odstotka, ki bremeni delodajalca, in zdravstveno zavarovanje 6,36 odstotka, ki bremeni honorarnega sodelavca, sta pravzaprav čisti davek. Od tega nima nihče nič. K temu je treba prišteti še 15,5 odstotka za pokojninsko dobo, ki jo krije honorarni sodelavec, in upajmo, da bo od tega nekoč kaj imel.

Predsednik Sekcije jezikovnih centrov pri Podjetniško-trgovski zbornici Andrej Koletič