Ta teden je na Twitterju med slovenskimi tviteraši najbolj odmevalo sredino dogajanje v državnem zboru, ki je na izredni seji ugotovil, da je predsedniku SDS-a Janezu Janši, ki prestaja zaporno kazen, prenehal mandat poslanca.

Še predtem so namreč poslanci zavrnili predlog, da bi Janša kljub obsodbi ostal poslanec. V SDS-u menijo, da je bil Janši mandat odvzet na podlagi političnih in neustavnih preferenc, zato napovedujejo ustavno presojo.

58:6
Sklep so z 58 glasovi proti in šestimi glasovi za poslanci zavrnili, nato pa so le še ugotovili, da je Janši mandat na podlagi zakona o poslancih prenehal. Proti sklepu, da bi Janša ostal poslanec, so glasovali poslanci koalicije SMC-ja, SD-ja in DeSUS-a, ki so se jim pridružili tudi poslanci ZL-ja in ZaAB-a, medtem ko so za sklep glasovali navzoči poslanci NSi-ja in predstavnika obeh narodnih skupnosti. Poslanci SDS-a so tik pred glasovanjem napovedali obstrukcijo in sejo zapustili. Poslanci NSi-ja v razpravi na izredni seji niso sodelovali.

Tanko: Nadaljevanja obračunavanja z Janšo
V polemični večurni razpravi so poslanci SDS-a opozarjali, da za to, da bi Janši prenehal mandat, ni osnove. Pri tem so navajali stališča nekaterih uglednih pravnikov, pa tudi mnenje zakonodajno-pravne službe, da je oziroma bi bil lahko odvzem mandata Janši ustavno sporen. Vodja poslanske skupine Jože Tanko je v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenil, da je tokratna izredna seja DZ-ja zgolj nadaljevanje dosedanjega obračunavanja koalicije z Janšo, ki temelji na zlorabi ustave in zakonodaje. Tanko je sejo razumel kot epilog prizadevanj politično-sodne naveze po politični eliminaciji predsednika SDS-a.

V koaliciji navedli zakon o poslancih
Na drugi strani so poslanci koalicije ter ZL-ja in ZaAB-a ocenjevali, da odvzem mandata omogoča zakon o poslancih, ki navaja, da poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen več kot pol leta, preneha mandat. Po besedah vodje poslanske skupine SMC-ja Simone Kustec Lipicer pa pravna norma zahteva, da mora poslancu mandat prenehati, če nastopijo razlogi, zaradi katerih poslanci pravno formalno prepoznano niso več zmožni neobremenjeno zastopati svojih ljudi in države zaradi posebnih individualnih zdravstvenih, poklicnih, kazenskih ali osebnih razlogov. Po besedah Franca Jurše (DeSUS) zakon o poslancih določa, da poslancu mandat preneha, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Pri tem po mnenju DeSUS-a ni ključno, kdaj je sodba postala pravnomočna. Jurši se glede na različna mnenja pravnikov o prenehanju mandata Janši zdi prav, da se o zadevi čim prej izreče tudi ustavno sodišče.

Hanžek: DZ pokazal odnos do pravne države
Tudi v SD-ju so prepričani, da oseba, ki prestaja zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ne more hkrati opravljati poslanske funkcije. Po besedah vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana gre namreč v tem primeru za "izrazito neenakost". Matjaž Hanžek (ZL) je dejal, da bo DZ z odločitvijo o Janševem poslanskem mandatu pokazal svoj odnos do pravne države. Dejal je, da bo odločitev DZ-ja tudi politična in pomembno sporočilo volivcem o etičnosti ravnanja DZ-ja. Po besedah Janija Möderndorferja (ZaAB) pa je dosedanja razprava jasno pokazala, da mora vlada po izredni seji DZ-ja nujno sistemsko rešiti vprašanje, kdo lahko opravlja delo poslanca in pod kakšnimi pogoji.

Številni proceduralni zapleti
Sejo so spremljali številni proceduralni zapleti, saj so poslanci SDS-a zahtevali, da vodstvo DZ-ja pojasni, zakaj poslanci na MVK-ju niso glasovali o eni izmed predlaganih različic sklepa, da Janši mandat ne preneha, saj ta ni bila umaknjena iz postopka. Po pojasnilu predsednika MVK-ja Mitje Horvata (SMC) je bil predlog na seji komisije dopolnjen. Navedeni sklep je po njegovih besedah zato vsebovan v sklepu, ki je bil na komisiji izglasovan in o katerem so poslanci na koncu tudi glasovali. Janšo bo v DZ-ju na mestu poslanca nadomestil Božo Predalič. Tanko je namreč že potrdil, da bo Predalič prevzel mandat.