MMC priporoča
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 14 glasov Ocenite to novico!
Stvarnost
Utrinek s snemanja enega od prihodnjih projektov. Foto: Stvarnost
       Ni nam bilo jasno, kako je mogoče, da oblast daje denar za projekte, kot je TEŠ 6, ki je bil takrat vreden 1,3 milijarde, in za banke, po drugi strani pa trdi, da ni denarja za naš študij, za zdravstvo, pokojnine in plače.       
 Borut Brezar
Stvarnost
Ljubljana, 6. december 2012. Foto: BoBo
       Pri iskanju sistemskih rešitev ni lahkih odgovorov in je vsak hiter odgovor na to vprašanje zelo nehvaležen. Če pa se že podam na to pot, pa bi rekel, da se sistemska kritika kapitalizma mora preseliti na politični oder. Odpreti se morajo vprašanja alternativnih sistemov, zadrug, odprave evra, zadolževanja znotraj države pri javnih uslužbencih, povezovanja evropskega gospodarskega obrobja, ipd. Upati si moramo misliti tudi zunaj postavljenih okvirjev.       
 Borut Brezar

Stvarnost je taka, da je visoko šolstvo postalo socialno zatočišče

Intervju s predstavnikom študentske skupine Stvarnost
4. april 2014 ob 06:17,
zadnji poseg: 4. april 2014 ob 10:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dom, družina, delo, dostojno življenje. 4 iniciacijske točke, ustavne kategorije, pred leti samoumevne, univerzalne in razmeroma lahko dostopne. Stvarnost je danes seveda nekoliko drugačna.

Skupina študentk in študentov različnih študijskih področij od leta 2012 združuje potenciale in na nekoliko drugačen način deli izkušnje s “sotrpini” in drugimi javnostmi. “Skupina Stvarnost je nastala v času prvih finančnih rezov v javne finance maja 2012. Sestavljena je iz študentov s Filozofske fakultete, AGRFT-ja, ALU-ja in prekarno zaposlenih. Cilj skupine je gledalcem in gledalkam ponuditi relavantne informacije v formatu kratkega filmčka, na podlagi katerih si lahko ustvarijo celovitejšo sliko o težavah, s katerimi se spoprijema naša družba,” pravijo člani skupine.

Njihov zadnji kratki film, Resnica o visokem šolstvu, govori o problemu strukturne brezposelnosti, "torej, da trg dela ni sposoben absorbirati mladih iskalcev prve zaposlitve. Ta težava se je reševala tudi tako, da se je visoko šolstvo spremenilo v socialno zatočišče, saj status študenta omogoča nekaj socialne varnosti in možnost študentskega dela. Opisana kombinacija je, ob kroničnemu pomanjkanju sredstev, infrastrukture in visokošolskih učiteljev, vplivala na padec kakovosti študijskega procesa. Tako smo prišli do stopnje, ko je branje knjig postalo prezahtevno za večino študentov,” navaja Gaber.

Podrobneje pa smo o delovanju skupine govorili z drugim predstavnikom študentske skupine, Borutom Brezarjem.

Resnico o visokem šolstvu si lahko ogledate spodaj, preostalo produkcijo skupine Stvarnost pa na tej spletni povezavi.



Stvarnost. Ni vas veliko, ste pa zgovorni.
V skupini Stvarnost nas v resnici ni veliko. Aktivnih članov je okoli šest, sedem, drugi pridejo in grejo glede na čas in zanimanje. Ko na primer potrebujemo statiste na snemanjih ali risarje pri animacijah, se številka hitro lahko dvigne čez 10, ampak to je seveda zgolj začasno. Zaradi manjšega števila članov in prostovoljnega dela rezultati kapljajo počasi. Če bi bil malo zloben, bi nas lahko poimenoval debatni krožek. V slabih dveh letih delovanja smo izdali štiri kratke izobraževalne filmčke, dolge po okoli pet minut. Mislim pa, da kakovost vizualnega in vsebinskega dela v filmčkih lahko opraviči kvantiteto. Prav tako skušamo nagovarjati splošno relevantne tematike, tako da je večina naših filmčkov še vedno aktualna.

Na katerih študijskih področjih delujete?
V filmčkih, ki govorijo o visokem šolstvu, se ukvarjamo s problematiko zakonodaje visokega šolstva, študijem kot socialnim zatočiščem, v pripravi pa je že filmček o kritiki bolonjske reforme v visokem šolstvu. Že sama sestava naše skupine glede na področja študija je zanimiva. Med aktivnimi člani sta dva študenta režije z AGRFT-ja, kipar z ALUO-ja in pa dvopredmetni študentje FF-ja s smeri pedagogike, sociologije, filozofije, zgodovine in polonistike. Različni profili v skupini so tisto, kar nam daje poseben naboj. Skozi skupno delo smo se naučili, da razlaga družbene realnosti ni nekaj samoumevnega, da se isti družbeni pojav lahko razlaga na različne načine in je zato včasih zelo težko ugotoviti, kakšno stališče je najbolje zavzeti. Že od vsega začetka delovanja skupine smo želeli delovati na principu, da zapletene družbene probleme razlagamo na do gledalca prijazen način. Esejistični način pisanja, ki je značilen za humanistične študije, se mora v naši skupini prilagoditi obliki scenarija, ki ga potrebujemo za snemanje filmčkov.

Kakšna je tvoja osebna zgodba, ki te je porinila v delovanje v skupini, ti otežuje študij, rine v prekernost ... in v Stvarnost?
Pravzaprav je pri vseh v skupini situacija precej podobna. Ko so se na začetku leta 2012 v slovenski politiki začela mantra varčevalnih ukrepov, se je med študenti in profesorji začelo šušljati o šolninah, o odpuščanjih, o ukinjanju študijskih smeri, o nižanju kakovosti študija. Ni nam bilo jasno, kako je mogoče, da oblast daje denar za projekte, kot je TEŠ 6, ki je bil takrat vreden 1,3 milijarde, in za banke, po drugi strani pa trdi, da ni denarja za naš študij, za zdravstvo, pokojnine in plače. Mislim, da je prvi sveženj varčevalnih ukrepov socialni državi takrat skupaj vzel okoli 800 milijonov. Govorjenje o tem, kako denarja ni, se nekako ni izšlo, ko sva s prijateljem za prvomajske počitnice vsa razdražena gledala številke. Še bolj sva postala jezna, ko sva ugotovila, da so politiki zavajali, ko so govorili, da je slovenski javni dolg zelo visok, saj sva ugotovila, da je kar za 40 % pod evropskim povprečjem. Podobno nezadovoljstvo so takrat čutili tudi študentje AGRFT, ki so pred parlamentom brali Cankarjeve Hlapce. Tam smo se srečali in iz čiste jeze ustvarili svoj prvi filmček proti varčevalnim ukrepom.

Kako ocenjuješ obstoječe (ne)ukrepe na področju mladinske politike in kakšne konkretne predloge bi naslovil na javnosti? Tudi pred evropskimi in lokalnimi volitvami.
Vsekakor se v skupini Stvarnost težko opišemo kot strokovnjake na področju mladinske politike, lahko pa opozorimo na določene probleme, ki se tičejo mladih predvsem na področju zaposlovanja. Od 80. let naprej sta začela nastajati dva za mlade še kako relevantna problema. Prvi je bil ta, da slovenski trg dela sčasoma ni bil več sposoben absorbirati mladih, ki so vstopali nanj. Drugi pa je bil ta, da so zaposlitve, ki so bile na voljo, postopoma začele postajati vedno bolj prekarizirane, t. j. vedno manj zaščitene. Socialna država se je vedno bolj krčila. Zdi se, da v zadnjih letih slovenska politična in gospodarska elita nima druge vizije, kot je krčenje socialnih pravic, da bo slovenski delavec čim bolj konkurenčen na svetovnem trgu. Nikakor ne bom trdil, da se na področju zaposlovanja mladih ne dela ničesar. S tem bi žalil vse tiste ljudi po ministrstvih in ZRSZ-ju, ki se iskreno trudijo za izboljšavo položaja. Moram pa poudariti, da se ne odpravljajo sistemski vzroki, ki so zakuhali današnji položaj. Mladi smo soočeni z morbidno realnostjo: leta 2013 je na trg dela v Sloveniji vstopilo okoli 16.300 iskalcev prve zaposlitve, zaposlilo pa se jih je lahko le okoli 7.300. Urad RS za mladino je izdal raziskavo Mladina 2010, v kateri so zapisali, da se 73 % mladih v svoji prvi službi zaposli prekerno. Problemov mladih ni zakuhala le ta ali ona vlada in tudi ne izvirajo iz svetovne gospodarske krize. Ta je položaj mladih v Sloveniji le zaostrila. Pri iskanju sistemskih rešitev ni lahkih odgovorov in je vsak hiter odgovor na to vprašanje zelo nehvaležen. Če pa se že podam na to pot, pa bi rekel, da se sistemska kritika kapitalizma mora preseliti na politični oder. Odpreti se morajo vprašanja alternativnih sistemov, zadrug, odprave evra, zadolževanja znotraj države pri javnih uslužbencih, povezovanja evropskega gospodarskega obrobja ipd. Upati si moramo misliti tudi zunaj postavljenih okvirjev.

Kakšno je obstoječe stanje v študijskem procesu, ki kaže na kronične težave, ki jih opisujete?
Strukturna brezposelnost mladih, torej nezmožnost trga dela, da bi absorbiral iskalce prve zaposlitve, je v 90. letih povzročila množični vpis na fakultetne programe. Množično vpisovanje je še dodatno spodbujal glavarinski sistem financiranja visokega šolstva, ko so fakultete dobivale denar glede na število vpisanih študentov. Seveda večanje izobrazbe populacije ni nič slabega. Težava pa je bila v tem, da projekt ni bil mišljen resno, saj se skupaj z večanjem števila študentov niso ustrezno povečevali tudi študijski pogoji. Univerze so danes zato kadrovsko in infrastrukturno podhranjene. Akademije Univerze v Ljubljani že dolgo vrsto let opozarjajo na nevzdržne razmere, v katerih morajo delovati. Celo v svetovnem merilu imamo zelo slabo razmerje profesor : študent. Čitalnic, ki bi imele dovolj študijskih mest, preprosto ni. Na slabe študijske razmere se je nato leta 2009 usedla še bolonjska reforma, ki je kadrovski in infrastrukturni primanjkljaj še bolj zaostrila, saj je praktično podaljšala študij za eno leto.

Vidiš črn scenarij?
Če je z vprašanjem mišljeno, kakšna bo prihodnost študija, položaj ni prav nič rožnat. Varčevalni ukrepi so v visokem šolstvu ustvarili umetno krizo, ki se bo verjetno vedno bolj zaostrovala. Univerzam primanjkuje financ, zato poskušajo priti do denarja na več načinov. Med nekoliko bolj absurdne načine sodi obešanje jumbo reklam na stavbe fakultet, kar si je poleti 2013 privoščila filozofska fakulteta, za mnoge trdnjava antikapitalistične misli. Na žalost pa se fakultete lotevajo tudi bolj škodljivih načinov varčevanja. Na mnogih oddelkih so že ukinili študijske smeri na drugi stopnji, profesorji se upokojujejo, novih pa ne zaposlujejo. Že tako katastrofalno razmerje profesor : študent se bo tako samo še poslabševalo, kakovost študija pa bo padala, saj bodo fakultete morale manjkajoči kader pokriti z obstoječim. Novi zakon o visokem šolstvu, ki ga je pripravila vlada, omogoča, da bi kar do 30 % študentov plačevalo šolnine, čeprav je sedanje stanje plačljivega študija na Univerzi v Ljubljani okoli 13 % in je v zadnjih letih upadal. Samo čakamo lahko tudi na smrtni udarec absolventskemu stažu, ki je za marsikoga le še nepotreben, arhaični ostanek starega študija in podlaga za študentsko lenobo. Čas, ki omogoča pisanje kakovostne diplomske naloge ali pa za poglobljen študij posameznih predmetov, se pač kaže kot prevelik strošek.

Kako lahko pri naslavljanju vprašanj pomagajo različne podskupine: profesorji, ministri, študenteraj, starejše generacije ...?
Za pozitivno akcijo lahko štejemo skupni nastop študentov in profesorjev, ki se odvija v okviru sprejemanja novega zakona o visokem šolstvu. Podobno se je zgodilo že jeseni leta 2012. Skupni nastop nam kaže, da je univerza še vedno sposobna kritičnega upora, ki je bil za zdaj dovolj silovit, da je v novi zakon v primerjavi s prvotno različico že prinesel nekaj izboljšav.

Kaj mlade žene v tujino in kaj jih zadržuje doma?
Beg možganov sta spodbudili velika brezposelnost mladih in očitna brezperspektivnost, s katero se vedno pogosteje spoprijema mlajša populacija. Nakup stanovanja ali načrtovanje družine je mnogim praktično onemogočeno. Zaradi takšne, navidez neizhodne situacije, veliko mladih, največkrat po tem, ko v Sloveniji niso dobili zaposlitve, poskusi srečo v tujini, kjer zaposlitev razmeroma hitro dobijo. Mlade v rešilne čolne poganja obup in strah za lastno prihodnost, vendar vsi ne pobegnejo. Verjetno večina še vedno verjame, da se bo v življenju nekako znašla, mogoče tudi ne zberejo dovolj poguma in volje. Mogoče pa celo ne verjamejo, da je v tujini kaj bolje.

Lan Dečman
Prijavi napako
Komentarji
grauhaariger
# 04.04.2014 ob 06:48
Če ni dostojnega življenja in primerno plačanega dela, ki posledično omogoča dostojno življenje, potem je nesmiselno osnovati/imeti družino.

Prognoza take družine je nemreč slaba (psihične težave, stres, vsakodnevno iskanje pomoči, sposojanje denarja, morebitne deložacije)....

Hvala, gospodje, da ste mnoge Slovence pripeljali v tako situacijo....
pf08
# 04.04.2014 ob 07:11
V rokih končas zahteven faks, potem pa lahko delaš od 24. leta do 30.ga na napotnico, ker ne dobiš niti pripravništva, delodajalci pa itak jemlejo raje diplomanta s statusom, ker smo cenejša delovna sila. Si ne predstavljam da ukinejo fiktivne vpise, ker bo zavod pregorel.
3dc
# 04.04.2014 ob 08:51
V času Socialistične Jugoslavije takih problemov ni bilo vse dokler se ni par nacional-egoističnih kretenov pri koritu odločilo, da bi bilo bolje imeti "nacionalni interes" v državi, ki bo delala izključno za njih.

In ovce so to po desetletjih načrtnega pranja možganov naših medijev s plebiscitarno večino tudi podprle.

Zato pa imamo danes Pahorja za predsednika, šiviljo za predsednico vlade, cvet slovenske "modrosti" v parlamentu, hlaščevsko državo in pa dolg, ki ga nihče nikoli ne bo mogel plačat.

Ne me narobe zastopit. Samostojnost naroda je plemenita stvar, sam nekdo vas je v imenu samostojnosti fino nategnil.
kazam123
# 04.04.2014 ob 08:33
Ampak zakaj iskati službo? Zakaj mladi ne spremenijo miselnosti in ne ustvarijo novih poslovnih prilożnosti in s tem služb zase in za svoje prijatelje: interdisciplinarnost je tudi za nove poslovne zgodbe lahko pomembna prednost.

V teoriji se to lepo sliši, v praksi pa je to nekaj drugega, sploh v Sloveniji.
Kot primer poznam dva, en je že propadel ko je naredil s.p. elektro napeljave, propadel ker je nabavil material in mu potem niso plačali opravljenega dela. Drug primer je nekdo isto samozaposlen, ki ima dovolj posla, še vedno pa njegov dan izgleda tako, da pol dneva opravlja svoje delo, drugo polovico pa mora izterjevati ljudi za neplačano delo.
zemljemerec
# 04.04.2014 ob 06:35
Skrajni čas je, da se uvede na Medicinski fakulteti šolnina. Kajti iz tega hrama učenosti prihaja vse preveč bankirjev.
TineB
# 04.04.2014 ob 08:45
Hoteli smo narediti "družbo znanja", ustavrili pa smo "družbo študentov" in "družbo formalne izobrazbe" - kar seveda ni isto in je daleč od dejanske družbe znanja.

Še sploh, če je ta formalno izobražena stroka potem preveč teoretska in daleč od realnosti ter izvaja potem t.i. "teror stroke" nad državljani z raznimi "domislicami" (glej: energetske izkaznice, davek na nepremičnine oz model vrednotenja itd).

Da ne govorim o "napiflanih diplomantih", ki jih je vsak dan več, uporabni pa niso za nič - imajo se pa za male bogove, ker so pač uspešno zaključili visokošolsko izobraževanje z diplomo.

Danes je vsaj polovica študentov na visokošolskem študiju, ki na tak študij po sposobnosti sploh ne sodijo. Zakaj so potem tam? Ker so lahko, ker jim sistem to omogoča in ker se jim to splača: imajo status, prehranske bone, zdr. zavarovanje preko staršev, možnost študentskega dela, študentske popuste itd itd.

Pač. Če je otrok razvajen pri dveh letih, se mu pač standard razvajenosti mora omogočito vsaj do petindvajstega leta, kajne.

Škoda mi je res odličnih študentov, ker so čedalje bolj zafrustrirani - ker zanje ni niti štipendij niti ni denarja za boljše pogoje za njihovo (raziskovalno) delo - ker se pač pri nas vlaga v KVANITITETO namesto v KVALITETO.

Če bi za isto vsoto denaraja šolalai na visoko stopnji manj študentov - in bi ti imeli boljše pogoje šolanja - bi bil končni rezultat mnogo boljši kot pa danes: ko imamo vojsko nezaposlenih diplomantov in diplomantk (sploh družboslovnih, ki jih je prej predvsem javni sektor zaposloval).

Da ne omenim problema, da se pri nas dobre kadre potem ne prepusti na višje položaje oz se jih ovira pri napredovanju, če so nosilci svežih idej in rešitev. Potem jih sistem raje zavrne in raje promovira tiste, ki so lojalni obstoječemu sistemu in modusu opernadi. Torej tiste, ki so nosilci statusa quo.

Družba znanja? Ne. Prej družba *ranja!
Ristoh
# 04.04.2014 ob 07:45
A je v tem kratkem filmu Resnica o visokem šolstvu tudi kaj govora o grabežu 1,4 mio evrov, ki so romali v žepe nekaterih posvečencev na FDV-ju za fiktivni projekt 'Državljanska vzgoja'? Dvomim.
TineB
# 04.04.2014 ob 08:50
@kazam

Res je. Pri nas je plačilna nedisciplina VELIK problem. Moj prvi poslovni poskus je ravno zaradi tega propadel. Danes se vsaj nenako da kaj izterjati, če je dolžna firma še živa. Včasih se niti to ni dalo! Danes se pa itak ogromno preko (verižnih) kompenzacij oziroma poravnav posluje. Kolikor se da.

Urejena plačilna disciplina in možnost takojšnje izterjave (ter takojšnje in hudo sankcioniranje tistih, ki skrivajo sredstva in premoženje pred upniki!!!!) je OSENCIALNI POGOJ za delovanje podjetništva. Ker nek mali podjetnik pač ni finančno dovolj močan, da bi najemal trume odvetnikov za dolgotrajno pravdanje za svoj denar.

Pri nas to pač ni dobro urejeno - in verjetno nikoli ne bo, ker je POSLOVNA KULTURA in ETIKA na psu. Ker pač je mantra mnogih to, kako čimbolj nategniti stranke in poslovne partnerje. In če je tega preveč - kar pri nas je - potem noben sistem ne bo deloval, noben zakon ne bo dober in nobena inšpekcija in nobeno pravosodje ne bo učinkovito.

Pač, Balkan.
el CARTEL
# 04.04.2014 ob 08:29
Ko sem bil še v srednji šoli in tudi med študijem so vsi rinili na družboslovne smeri, ker: (1) so želeli študirati, kar jih zanima, (2) niso hoteli matematike.

grozno, res...

dejstvo je, da v sloveniji ni rožnato niti naravoslovnim poklicem. sicer dobijo delo, a večinoma za bedno plačo (in če si strojnik, v nenormalnih pogojih). potem pa naj bi bil srečen.
če odštejemo storjnike in elektrofax, a mi lahko kdo našteje podjetja, ki potrebujejo ogromno naravoslovcev (biologov, kemikov, fizikov in podobno). pa ne tujih :)

se pa strinjam, v sloveniji se premalo spodbuja ustvarjanje lastnih biznisov, ampak to je stvar mentalitete in to ne moreš spremeniti čez noč.
Modelar
# 04.04.2014 ob 11:14
@kingstone nobenemu se ne ljubi delat, samo študirali in kafetkali bi.

Po mojem mnenju pa bi mladi radi delali, vendar za dostojno plačilo, da bi lahko tudi dostojno živeli. Za to pa minimalna plača žal ni dovolj...
gorcin
# 04.04.2014 ob 09:44
Ne samo visoko šolstvo, za srednjo šolo je podobno. Prepustnost je 100%, ker je plačilo odvisno od števila glav na šoli.

Študenstko delo kot tako bi spremenil: tudi če dela en dan, naj se mu upiše v delovno knjižico, prispevke ipd naj se plača tako kot za redno zaposlenega z nekimi olajšavami... Pa bi videli koliko je dejansko delovnih mest v gostinjstvu, računalniških firmah ipd
3dc
# 04.04.2014 ob 09:05
3dc@ Noben nas ni nategnil le te sile so bile po osamosvojitvi premočne.

Pred osamosvojitvijo, po osamosvojitvi in še danes je isto. Pujsi pri koritu dobijo vse ovce pa recesijski kol v tazadnjo, pravno državo in demokracijo. :-)
matori
# 04.04.2014 ob 18:32
kako z lahkoto serece,ker ni sluzb,so pac fiktivni vpisi - kaj pa o tem,da s fiktivnimi vpisi kradete denar ostalim,ki si zelijo studirat? Solstvo mora ostati javno in brezplacno - za studente - za folirante pa ce koncas fakulteto v rednih rokih,jo imej zastonj in naj se tvoj studij placa iz proracuna,za vsak letnik,ki se ga ponavlja,pa ga naj student placa iz svojega zepa
karambo
# 04.04.2014 ob 07:46
Zanimajo me podatke o brezposelnosti diplomantov glede na smer študija: družboslovne smeri proti naravoslovnim smerem. Ko sem bil še v srednji šoli in tudi med študijem so vsi rinili na družboslovne smeri, ker: (1) so želeli študirati, kar jih zanima, (2) niso hoteli matematike. In zgodilo se je natanko to, da smo končno vsi skupaj ugotovili očitno: absorbcija trga dela za družboslovne kadre je omejena. Ampak zakaj iskati službo? Zakaj mladi ne spremenijo miselnosti in ne ustvarijo novih poslovnih prilożnosti in s tem služb zase in za svoje prijatelje: interdisciplinarnost je tudi za nove poslovne zgodbe lahko pomembna prednost. Verjetno je takšna pot bolj perspetivna od perkernega dela, hkrati pa tudi bolj zanimiva.
vipmit
# 04.04.2014 ob 13:25
Poznam podjetje, ki zaposluje Bolgare in Slovake v proizvodnji za tekoči trak, ker domači delavci kljub brezposelnosti niso pripravljeni delati.
Ja, tudi sam raje vlečem socialo kot, da grem delati za 400€/mesec.

Ko bodo pogoji, da bo delodajalec lahko plača 800/mesec delavca potem bo tudi kdo z diplomo prijel za delo v proizvodnji.

Delodajalec v bistvu plača 800/mesec vendar ob vseh prispevkih, ki jih mora plačati ostane delavcu le 400€/mesec.
Dokler se ne bodo izvedle korenite reforme trga dela bomo lahko samo jokali kako nam je hudo v domovini biti mlad. Kdo je že proti reformam trga dela ???!?
ti_si_nula
# 04.04.2014 ob 10:09
Za nastalo situacijo izjemno visoke brezposelnosti mladih je predvsem kriva država, ker bi ta lahko zelo ostro regulirala št. vpisov na študijske programe, ki ne dajejo že več nobenih ali zelo malo delovnih mest. Vendar ne, glavno da šolniki niso na cesti. Res super kupčija!
nikator
# 04.04.2014 ob 11:51
drugače so pa te "poslovne priložnost", kickstarterji o katerih se tako govori (bolj eni krožki, pa noben ne traja niti eno leto, operirajo s puhlicami da "si bodo sami ustvarili" hkrati pa rečejo "da ta človek ne jezi se ne bo "zaresna služba oz. dohodek", kot je rekel en na pravi ideji kjer so skos kickstarterji), podobno kot doktorati in delo zastonj, ena krinka, en blef, da pred starši k jih povečini živijo in nadirajo zgleda da nekej delajo
nikator
# 04.04.2014 ob 11:46
so velik tople vode odkril, drgač pa so to buče da brez študentskega dela ni zdravstevnega zavarovanja, zdravstevno zavarovanje krije tut socialna in ti plača še 250€ kar več kot mnogokdo zasluži s kelnarjenjem prek študentskega dela
ti_si_nula
# 04.04.2014 ob 10:04
Žalosten film.
Šprinca Marogla
# 04.04.2014 ob 12:00
ker problem je ne samo da so faksi postali socialne ustanove za študente, temveč so postali predvsem socialne ustanove za preveč izobražen akademski kader, ki takisto ni zaposljiv.
Zato je normalno da drug drugemu (študentje in profesorji) štango držijo in namest da so si v antagonističnem odnosu, fajn sodelujejo.

Skupni interes zgleda!
Šprinca Marogla
# 04.04.2014 ob 11:55
ja sam jaz še zmeraj čakam na mantro! kdaj bo kdo prvi povedal, mislim ne tle mi kavč intelektualci, ampak tisti, ki se izpostavljajo. Da naj fakultete ki proizvajajo nezaposljiv kader (država več ne zaposluje, ergo nima več potreb po kadru, torej zakaj bi ga še naprej financirala?)
uvedejo šolnine, pa kdor hoče bit igralec naj si plača AGRFT, kdor hoče bit filolog naj si plača FF... Izdatno pa naj se financira tiste fakultete ki proizvajajo kader, ki je državi potreben, recimo fakulteto za natakarstvo, fakulteto za obiranje jabolk in grozdja (skrajšano FOJG)..
Ristoh
# 04.04.2014 ob 07:55
Masovno vpisovanje je še dodatno spodbujal glavarinski sistem financiranja visokega šolstva, ko so fakultete dobivale denar glede na število vpisanih študentov.

Potem se pa še vprašaš, zakaj ima Lukšičev FDV milijardo vpisov. In taisti potem še lapajo o 'begu možganov' v tujino. Katerih možganov? Seveda, v Skandinaviji in Švici komaj čakajo kakšnega fdv-jevca. Vzgajali ste milijardo družboslovcev (zdaj se vidi zakaj), pa jim še zrihtajte službe.
TineB
# 04.04.2014 ob 09:07
@3dc

Pazi. Tu se predsednice vlade ne sme zmerjai s šiviljo, ker ona je ja diplomirana univerzitetna inženirka tekstilne tehnologije in magistrica znanosti s področja menedžmenta organizacij. In če ji rečeš će šivilja, je tu to žaljivo do predsednice vlade, veš.
Cvicek
# 04.04.2014 ob 08:55
3dc@ Noben nas ni nategnil le te sile so bile po osamosvojitvi premočne.
kingstone
# 04.04.2014 ob 10:52
nobenemu se ne ljubi delat, samo študirali in kafetkali bi.
Kazalo