Oči vlagateljev so bile v četrtek uprte v Maria Draghija, ki je najavil program kvantitativnega sproščanja (QE). Kot da bi vsak mesec enemu Slovencu kupili avtomobil, vreden 30 tisoč evrov, to je vsota, ki jo bo Evropska centralna banka vsak mesec namenila odkupovanju obveznic. Ukrep je pričakovano povzročil rast delnic in tudi obveznic, posledično pa je zahtevana donosnost obveznic močno padla. Pri slovenski je donosnost že pod odstotkom in pol. V petek je za trenutek padla na vsega 1,39 odstotka. Foto: Reuters
Oči vlagateljev so bile v četrtek uprte v Maria Draghija, ki je najavil program kvantitativnega sproščanja (QE). Kot da bi vsak mesec enemu Slovencu kupili avtomobil, vreden 30 tisoč evrov, to je vsota, ki jo bo Evropska centralna banka vsak mesec namenila odkupovanju obveznic. Ukrep je pričakovano povzročil rast delnic in tudi obveznic, posledično pa je zahtevana donosnost obveznic močno padla. Pri slovenski je donosnost že pod odstotkom in pol. V petek je za trenutek padla na vsega 1,39 odstotka. Foto: Reuters
Frankfurtska borza
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (dosegel je sedemletni vrh) je zadnji teden porasel za 5,1 odstotka, kar je najvišja tedenska rast po decembru 2011. Foto: EPA
Vrednost zlate unče je v četrtek dosegla 1.306 dolarjev, kar je največ po 15. avgustu. Foto: EPA

Evropska centralna banka je v četrtek najavila program kvantitativnega sproščanja. Finančni trgi so to v veliki meri pričakovali, presenetilo jih je le, da se je guverner Mario Draghi s sodelavci odločil, da bo ECB mesečno odkupil kar za 60 milijard evrov obveznic držav in podjetij. Po programih SMP in OMT, v okviru katerih je osrednja banka ranljivim državam (zlasti Italiji in Španiji) pomagala znižati zahtevano donosnost na njihov dolg, je torej Draghi potegnil zadnjega aduta iz rokava, s katerim želi preprečiti deflacijo in zagnati gospodarsko rast.

Frankfurt na tedenski ravni pet odstotkov višje
Vodilne evropske borze so vse dni v tednu pridobivale, največ seveda po najavi programa QE. Na bližajoče se grške volitve, ki bi lahko že v ponedeljek pretresle evrsko območje, se nihče ni oziral. Frankfurtski DAX30 je na tedenski ravni pridobil 4,7 odstotka in se v petek prvič zavihtel tudi nad 10.700 točk. Kupci so bili navdušeni zlasti nad delnicami izvoznih podjetij, kot so avtomobilski proizvajalci, katerih dobički bodo zaradi nižje vrednosti evra seveda še večji. BMW-jeve delnice so v petek poskočile za skoraj pet odstotkov.

Negativna donosnost slovenske obveznice
Medtem ko bo treba še počakati, kakšen bo vpliv odkupovanja evrskih obveznic na gospodarsko rast (Japonska, na primer, že od leta 2001 na ta način spodbuja gospodarstvo, pa se kaj bistveno ne pozna niti na rasti niti na inflaciji), pa ni dvoma, da dodatnih 1.140 milijard evrov podžiga evforijo na delniškem trgu. Izjemni likvidnostni ukrepi so namreč ne samo na dno, ampak v nekaterih primerih celo v negativno smer (slovenska dvomesečna obveznica je svež primer) potisnile donosnosti obveznic, tako da vlagatelji raje tvegajo z delnicami.

Evro pod hudim prodajnim pritiskom
Vrednost evra je v petek po največjem enodnevnem padcu v zadnjih treh letih pri 1,1115 dolarja dosegla novo enajstletno dno. V primerjavi z dolarjem je evro letos izgubil že sedem odstotkov. Dolar je valuta, ki je najdonosnejša. Kupci ameriških obveznic si lahko obetajo veliko višje donose, kot so v Evropi, v zadnjem obdobju pa jim gre na roko še krepitev dolarja. Cena nafte brent je zaradi smrti savdskega kralja in zaradi upanja, da bo ECB-jeva akcija pomagala k višji gospodarski rasti, v petek skoraj dosegla 50 dolarjev.

Dow Jones (ZDA)

17.672 točk

Nasdaq (ZDA)4.757
DAX30 (Frankfurt)10.649
Nikkei (Tokio)17.511
10-letne slov. obvezn.donos: 1,47
10-letne am. obvezn.donos: 1,82
EUR/USD1,1207
EUR/CHF

0,9873

bitcoin245 USD
nafta brent48,63 USD
zlato

1.294 USD

euribor (6-mesečni)0,137 %


Kako je posloval Apple?

Newyorški Dow Jones je zadnji teden napredoval za 0,9 odstotka, tehnološki Nasdaq pa za 2,7 odstotka. Na boljšo predstavo tehnološkega sektorja vplivajo predvsem dobri poslovni rezultati tega sektorja, ki naj bi v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem 2013 dobiček povprečno povišal za skoraj enajst odstotkov. Tehnologija bo tako redka svetla točka, saj bo rast dobička v delnicah, ki so vključene v širši indeks S & P 500, vsega 3,3-odstotna. V prihodnjem tednu bosta četrtletne rezultate objavila tudi Apple in Microsoft.

Goldman Sachs bolj optimističen pri napovedi cene zlata
V prihodnjem tednu (torek in sreda) se bodo sešle ameriške Zvezne rezerve. Fed je edina izmed največjih centralnih bank, ki se pripravlja na zaostrovanje denarne politike, z morebitnim višanjem obrestne mere pa bi bil dolar seveda še privlačnejši. To bi pomenilo dodaten pritisk na surovine, ki so v zadnjem obdobju strmo padle, s tem pa se povišuje nevarnost deflacije. Prav zlom naftnega trga utegne Fed odvrniti od načrtov, da sredi letošnjega leta ključno obrestno mero dvigne z ničelne stopnje. Mimogrede, Goldman Sachs je znižal ciljne vrednosti številnih surovin, tudi bakra, je pa zato dvignil napoved pri zlatu in meni, da bo konec leta cena 1.262, in ne 1.200 dolarjev.

Triglav utegne izplačati lepo dividendo
Indeks SBI TOP je zadnji teden pridobil 0,37 odstotka in teden končal pri vrednosti 783 točk, kar je tik pod mejo, kjer je začel leto 2015. Z delnicami Krke (predsednik uprave Jože Colarič ostaja na čelu družbe do leta 2022) je bilo v vseh petih dneh sklenjenih za 2,8 milijona evrov poslov, tečaj se je okrepil za vsega četrtino odstotka na 57,15 evra. Triglavove delnice so na tedenski ravni poskočile za dobre štiri odstotke, saj vlagatelji pričakujejo visoko dividendo. Skoraj dva odstotka so pridobile Petrolove delnice. Časnik Dnevnik je poročal, da naj bi za oktobrskim nakupom 12,8-odstotnega deleža v Petrolu stala madžarska naftna družba Mol.