Alenka Bratušek je požela veliko komentarjev tudi zaradi svojega modnega sloga. Foto: BoBo
Alenka Bratušek je požela veliko komentarjev tudi zaradi svojega modnega sloga. Foto: BoBo
Alenka Bratušek
Zaradi konsolidacije javnih financ se je morala premierka udinjati voditeljem najmočnejših evropskih držav. Foto: EPA
Premierka se je že sestala s papežem Frančiškom. Foto: BoBo
Premierka in guverner Banke Slovenija sta ključna člena t. i. slovenske trojke. Foto: BoBo

Tovrstno "samozavestnih" izjav je bilo v manj kot enem letu, kolikor traja vladavina njene vlade, kar nekaj. Med bolj legendarne bi lahko uvrstili še: "Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo. In danes je dan, ko smo vam dokazali, da bo edina trojka v naši državi domača trojka," (ob razglasitvi bančne luknje v slovenskih bankah) ter "We can and we will solve our problems ourselves, (na televiziji CNN o tem, da Slovenija ne bo zaprosila za tujo finančno pomoč)."

Nedvomno je bila glavna tema slovenske vlade v prvih mesecih delovanja trmast boj, da ne bi pokleknili pred Evropsko unijo in zaprosili za finančno pomoč po grško- ciprskem ali španskem scenariju (zgolj za sanacijo bank), s čimer bi v Slovenijo privabili zloglasno "trojko", ki bi zapovedovala katastrofične ukrepe za konsolidacijo javnih financ.

Domača trojka
Tako pa je njihovo vlogo prevzela kar domača trojka v sestavi Alenka Bratušek, finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Državljanom so že razdelili "danajska darove" oz. ukrepe za konsolidacijo javnih financ, kot so višji DDV, nepremičninski davek ..., s čimer so jim dodatno izpraznili že tako prazno vsebino denarnic.

Sicer pa je bilo delo vlade zelo pestro. Sprejela je, morda ne rekordno, toda precej veliko novih zakonov, zamenjala kar štiri ministre, ob tem, da vlada šteje zgolj 13 ministrov. Hkrati pa so si ministri zaradi svojega dela prislužili že tri interpelacije, dve pa sta napovedani. Pretekla sumljiva dela nekaterih članov vlade preiskujejo tudi organi pregona. Sicer pa je leto dni mandatarke Alenke Bratušek tudi v številkah kar zanimivo.


1 Vlada Alenke Bratuškove se je v primerjavi s prejšnjo Janševo vlado povečala za eno ministrstvo, saj je bilo ponovno uvedeno samostojno ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Uroš Grilc.

2 DZ je z 78 glasovi sprejel kar dve ustavni spremembi, in sicer je bilo v ustavo vpisano fiskalno pravilo in spremembe referendumske ureditve. S tem je vlada začasno pomirila Evropsko komisijo, da proti Sloveniji ni uvedla postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.

3 Trije člani komisije FDV-ja za presojo pogojev za odvzem znanstvenega naziva v sestavi Slavka Splichala, Mirjane Ule in Franca Malija so presodili, da magistrsko delo Alenke Bratušek ni plagiat. Ugotovili so, da je Bratuškova v svoji magistrski nalogi avtorska dela drugih avtorjev sicer navajala v nasprotju z danes uveljavljenimi načini citiranja. Vendar pa "na podlagi kritičnega ovrednotenega zbranega gradiva in virov ni mogoče strokovno in znanstveno presoditi, da naloga v pomembnem delu ni rezultat njenega lastnega dela".

4 Vlado Alenke Bratušek je DZ potrdil 20. marca lani. V manj kot letu dni pa so jo že zapustili kar štirje ministri. Prvi že po nekaj dneh, saj je 25. marca lani odstopil minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher zaradi očitkov o črni gradnji na njegovem posestvu na slovenski obali. S položaja ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo je odstopil tudi Stanko Stepišnik, zaradi očitkov pri dodeljevanju subvencij podjetju Emo Orodjarna, katerega solastnik je. Minister za zdravje Tomaž Gantar je odstopil zaradi nezmožnosti izpeljave nujne spremembe zdravstvenega sistema. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel pa je bila žrtev koalicijskih dogovorov, saj je PS resor prepustil DeSUS-u.

5 V osmih slovenskih bankah, v katerih so bili izvedeni stresni testi oz. pregledi aktive in obremenitveni testi, so pokazali, da slovenska bančna luknja znaša okoli 5 milijard evrov oz. natančneje 4,778 milijarde evrov. Za dokapitalizacijo NLB-ja, NKBM-ja in Abanke Vipa pa bo država namenila 3,012 milijarde evrov. Te tri banke so za zdaj zaprosile za ukrepe po zakonu o ukrepih za stabilnost bank.

6 Tudi opozicija je poskrbela za popestritev dela v državnem zboru in tako so bile v manj kot letu dni vložene interpelacije proti trem ministrom. "Preživeli" so jih finančni minister Uroš Čufer (PS), notranji minister Gregor Virant (DL) in infrastrukturni minister Samo Omerzel (DL). Interpelaciji čakata tudi ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala zaradi projekta državljanske vzgoje in znova ministra Viranta. Samostojni poslanec Ivan Vogrin je s pomočjo poslancev SDS-a proti njemu vložil interpelacijo, ker pri prvi "ni sodeloval". Šesta interpelacija pa se morda napoveduje tudi obrambnemu ministru Romanu Jakiču zaradi suma kaznivih dejanj v projektu Stožic.

7 Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice je 7. aprila lani na sekundarnem trgu presegel psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam ne dopušča več vzdržnega zadolževanja,

11 Vlada Alenke Bratušek je enajsta slovenska vlada, ki jo prvič vodi ženska. Ministrsko ekipo je sprva sestavljalo 11 ministrov in dve ministrici, od tega ena brez resorja.

13 Stopnja registrirane brezposelnosti se je decembra zvišala na 13,5 odstotka. Decembra lani je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 124.015 ljudi, kar je 5.900 več kot decembra predlani.

15 podjetij v državni lasti je bilo predlaganih za privatizacijo: Adria Airways, Elan, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče ter Aero. Prodana sta že Helios in Fotona, v zaključni fazi pa je tudi prodaja Elana.

22 odstotkov znaša zvišana stopnja, 9,5 odstotka pa znižana stopnja DDV-ja, ki je začela veljati 1. julija. Vlada si je tedaj na račun višjega DDV-ja letno obetala okoli 250 milijonov evrov več proračunskih prihodkov. Za povprečno družino pa naj bi dvig DDV-ja po besedah Bratuškove pomenil 2,30 evra dodatnih stroškov na mesec.

35 Vlada je za reševanje težav koprskega Cimosa odobrila državno poroštvo za 35 milijonov evrov bančnih posojil.

50 evrov za mesec "izbrisa" znaša odškodnina t. i. izbrisanim po zakonu o odškodninski shemi. Najvišja možna odškodnina za izbrisanega je določena pri 36.000 evrov.

73 Z zadnjimi zadolžitvami na tujih trgih za dolarske pet- in desetletne obveznice se je slovenski javni dolg povečal z ravni med 20 in 25 odstotki na skoraj 73 odstotkov BDP-ja.

136 dni je Gašpar Gašpar Mišič zdržal v kabinetu premierke na mestu državnega sekretarja. Svoj odstop je ponudil zaradi pritiskov, ki naj bi jih na Bratuškovo izvajali zlasti koalicijski partnerji, ker je kandidiral za predsednika uprave Luke Koper. Ob tem je poudaril, da je bil na razgovor kot kandidat povabljen in se ni ponujal, saj da ni iskal nove službe. "Nisem politični kader, nisem prosil nikogar, da me podpre," je poudarjal.

3290 evrov stane ura poleta z vladnim letalom Falcon, ki je postal del flote Slovenske vojske (SV) še pod prejšnjo vlado v začetku leta 2013.

1.428.000.000 1,428 milijarde evrov je zadnja neuradna ocena vrednosti projekta Teš 6, čeprav se je šoštanjska termoelektrarna pred tem za državno poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki zavezala, da naložba ne bo presegla 1,3 milijarde evrov.