Žan Košir je v najuspešnejši sezoni do zdaj že osvojil prva globusa. Na voljo ima še enega. Foto: Facebook/Žan Košir
Žan Košir je v najuspešnejši sezoni do zdaj že osvojil prva globusa. Na voljo ima še enega. Foto: Facebook/Žan Košir
Peter Prevc
Peter Prevc bo skušal veliki kristalni globus dvigniti pred svojimi navijači v Planici. Foto: EPA

Zadnji si je dve tekmi pred koncem sezone tudi že teoretično zagotovil veliki kristalni globus. Sezona deskarjev na snegu je sicer v primerjavi z alpskim smučanjem in smučarskimi skoki občutno krajša (letos je na sporedu le devet tekem, v obeh preostalih športih naj bi število tekem preseglo številko 30).

Kljub temu mora biti športnik več kot tri mesece v vrhunski formi, da lahko na prav vsaki tekmi poseže po vrhunskih uvrstitvah. Žanu Koširju je to brez dvoma uspelo: sedem tekem in prav na vsaki je končal na zmagovalnem odru. Težko ponovljiv scenarij v eni sami sezoni. Njegova krivulja že dolgo vztraja v samem vrhu.

Drugačna zgodba je pri Tini Maze in Petru Prevcu. Vsota točk ju sicer uvršča na prvo mesto, a krivulja forme je nekoliko zanihala. Najboljši slovenski skakalec zadnjih let velja za izjemno stabilnega tekmovalca, ki na tekmah le redko zataji. V tem trenutku se zdi, da je njegova krivulja začela padati po svetovnem rekordu v Vikersundu. Po poletu 250 metrov je dan pozneje v poskusni seriji padel pri 130 metrih, nato pa tekmo po neposrečenem finalnem skoku končal na 16. mestu. Nato je sledil Falun, prvo veliko tekmovanje po seriji treh, na katerem je ostal brez medalje.

In Tina? Sredi januarja je imela pred Anno Fenninger že 331 točk prednosti, ki je v nekaj tednih splahnila na vsega 64 točk. Črnjanka je vmes v Vailu požela tri medalje na svetovnem prvenstvu, a očitno plačala davek dejstva, da je v resnici edina vsestranska tekmovalka. Padec krivulje je začela obračati v Banskem, ko je z drugim mestom prekinila niz treh odstopov, kar se ji je v svetovnem pokalu zgodilo šele drugič.

Padec in porazi (v smislu nedoseganja lastnih ciljev) so vedno boleči, a vedno je bistvena reakcija, ki pokaže, iz kakšnega testa so športniki. Neki pesnik je nekoč zapisal:
življenje == sinusna funkcija
stalno narašča
stalno pada
povprečno je na ničli
živeti zgornjo polovico
iz spodnje se učiti

Pri smetani vrhunskih športnikov je povprečje seveda precej nad ničlo, a nihanja še kako obstajajo. Zato se tako zaradi športnega, morda pa še bolj psihološkega vidika izjemno veselim zaključka sezon v zimskih svetovnih pokalih, ki bo razkril še marsikatero osebnostno lastnost opazovanih tekmovalcev.