Je slovensko zdravstvo le še za tiste z globokimi žepi? Številke za zdaj ne kažejo te slike. Foto: BoBo
Je slovensko zdravstvo le še za tiste z globokimi žepi? Številke za zdaj ne kažejo te slike. Foto: BoBo
Bolnišnica
Pokritost z zavarovanjem prebivalstva je dobra. Čakalne dobe in finančne težave bolnišnic pa so druga zgodba. Foto: MMC RTV SLO
ZZZS, zavod za zdravstveno zavarovanje, zavarovanje, miklošičeva, ljubljana
Po zakonu morajo biti vsi državljani Slovenije obvezno zdravstveno zavarovani. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

V Gibanju za ohranitev javnega zdravstva so v torek na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovili kritiko, da pri spremembah v zdravstvu ni vključila civilne družbe, temveč zgolj zdravstvene organizacije, med katerimi nekatere spodbujajo privatizacijo zdravstvenih storitev. Pri tem so v gibanju prepričani, da slovensko zdravstvo postaja vse bolj nedostopno in neučinkovito.

Član gibanja Peter Virant je hkrati ocenil, da blizu praga revščine v Sloveniji živi že 25 odstotkov prebivalcev, ki si čedalje težje privoščijo zdravstvene storitve in ki bi jih njihova privatizacija zelo prizadela. Vse več naj bi bilo tudi tistih, ki potrebujejo brezplačno zdravstveno pomoč. Večer je na to temo izpostavil zdravnika Aleksandra Dopliharja, ki vodi ljubljansko brezplačno ambulanto Pro bono, ki je po njegovih besedah iz ideje začasnega projekta prerasla v stalno nujo in v kateri se dnevno spoprijema z navalom bolnikov. Najnovejši pojav naj bi bili tudi obrtniki, ki ne morejo več plačevati prispevkov.

Zanimalo nas je torej, kakšna je pokritost prebivalstva z zdravstvenim zavarovanjem in koliko ljudem dejansko grozi, da si zdravstvenih storitev ne bodo mogli več privoščiti. Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (noveliran je bil leta 2011) je osnovno zdravstveno zavarovanje obvezno za vse, so pojasnili na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Plačilo prispevka je pri tem vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost (npr. pokojnina, plača, socialni transfer …).

Če oseba tega zavarovanja nima, mora zdravstvene storitve plačati v celoti, razen če je potrebno nujno zdravljenje ali nujna medicinska pomoč. Prav tako je zavezanec za prijavo dolžan osebo prijaviti v zavarovanje v osmih dneh od nastopa pogojev za zavarovanje.

Številni niti ne vedo, da niso zavarovani
Ob tem na zavodu ugotavljajo, da je mogoče zaslediti tudi, da nezavarovane osebe ne vedo, da nimajo urejenega obveznega zavarovanja (pogosti so primeri, ko delodajalci svojih delavcev niso zdravstveno zavarovali). Tudi npr. brezposelne osebe mislijo, da imajo po koncu prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje že zgolj zato, ker so vpisane v evidenco brezposelnih oseb.

Ali imate obvezno zdravstveno zavarovanje urejeno, sicer lahko zelo enostavno preverite 24 ur na dan prek SMS-sporočila s ključno besedo ZZ, ki ga pošljete na 031 771 009 skupaj z devetmestno številko, ki je zapisana na vaši kartici zdravstvenega zavarovanja. Slovenske državljane, ki nimajo sredstev za preživljanje in nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati, pa v zavarovanje prijavi pristojni center za socialno delo. Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje zanje plačuje občina, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče.

S tožbo v bran nezavarovanosti
Trenutno je tako po statistiki ZZZS-ja (to vodijo na podlagi Sursovih podatkov o številu prebivalcev, ki jih primerjajo s številom zavarovancev) 1,5 promila prebivalstva oz. 2.976 ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. To je 8.776 manj kot pred dvema letoma. Razlogi, da se posamezniki ne zavarujejo, so sicer različni, a imajo na zavodu tudi tožbe proti njim, ker so po uradni dolžnosti v zavarovanje vključili ljudi, ki so izpolnjevali pogoje, a niso želeli biti zavarovani. Ob tem na ZZZS-ju opozarjajo, da podatki o nezavarovanih osebah niso povsem verodostojni, saj se mednje uvrščajo tudi ljudje, ki imajo npr. zavarovanje urejeno v tujini, pa v Sloveniji niso odjavili stalnega prebivališča.

A ker obvezno zdravstveno zavarovanje krije v celoti le nujne primere, je za polno koriščenje zdravstvenih storitev, če uporabnik seveda ne želi doplačevati razlike, potrebno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tega ima po podatkih ministrstva za zdravje 95 odstotkov obvezno zavarovanih oseb, kar pomeni, da je kar okoli 100.000 ljudi brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Preostalih pet odstotkov je tistih, ki si zavarovanja iz različnih razlogov ne želijo urediti. Velja še omeniti, da je otrokom in šolarjem zagotovljeno celotno kritje stroškov zdravstvenih storitev.
Ljudje vztrajajo pri dopolnilnem zavarovanju
V zavarovalnicah kljub slabemu položaju v gospodarstvu odliva zavarovancev na račun nezmožnosti plačevanja ne zaznavajo. Vzajemni, ki ima trenutno 57,5-odstotni delež vseh dopolnilnih zavarovanj, se je delež na trgu zmanjšal predvsem zaradi prehodov med zavarovalnicami in smrti. Ob tem so za MMC pojasnili, da se je med krizo sicer močno povečalo število tistih, ki jim država plača tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, a ti so že vključeni v 95-odstotni delež tistih, ki dopolnilno zavarovanje imajo.
"S spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so od januarja 2009 socialni upravičenci na podlagi odločbe centra za socialno delo oproščeni plačevanja premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Z odločbo se morajo oglasiti na zavarovalnici, da jim začasno uredi t. i. 'mirovanje' zavarovanja, kar pomeni, da zavarovancu ni treba plačati premije, medtem ko mu kritje morebitnih stroškov zdravstvenih storitev skladno z zakonom zagotavlja država," so zapisali. Tudi za tiste, ki svojih sredstev nimajo, je načeloma torej poskrbljeno.
Tudi na Adriaticu Slovenici (po lastnih navedbah obvladujejo 22,9 odstotka omenjenega trga) ne opažajo odliva zavarovancev zaradi morebitnih finančnih težav. "Glede trenda pa ocenjujemo, da se zavarovanost na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj ne bo bistveno spreminjala, saj se Slovenci zavedamo pomena tega zavarovanja in visokih stroškov doplačil zdravstvenih storitev v primeru nezavarovanosti," so zapisali. Na Triglavu na to temo ugotavljajo, da se je število zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letu 2012 v primerjavi s številom zavarovancev v letu 2011 minimalno povečalo.
Predvsem blokirani obrtniki
Na obrtno-podjetniški zbornici konkretnih številk o obrtnikih, ki prispevkov ne morejo plačevati, nimajo. So pa poudarili, da zaradi pomanjkanja dela in vse večje plačilne nediscipline podjetniki in obrtniki vsak mesec težje plačujejo prispevke in odhajajo po delo v tujino.

Hkrati so izpostavili, da samostojni podjetniki ne plačujejo zdravstvenih prispevkov zgolj v znesku 105,4 evra mesečno. "Za mesec avgust 2013 je moral podjetnik, ki je bil uvrščen v peti zavarovalni razred, plačati 301,71 evra, v osmem pa celo 482,73 evra. Znesek prispevka se spreminja glede na višino objavljene povprečne bruto plače," so pojasnili.
Neuradno smo izvedeli, da v brezplačne ambulante hodijo predvsem obrtniki, ki imajo začasno blokirane račune in zato ne morejo plačevati prispevkov. Prav tako po naših podatkih ljubljanski Pro bono obiskujejo zlasti brezdomci, ki pa bi si zavarovanje lahko uredili na občini, kar jim omogoča zakonodaja.
Z vidika kritja zdravstvenih storitev je v Sloveniji za prebivalstvo torej še vedno dobro poskrbljeno. Precej večjo težavo oz. grožnjo dostopnosti zdravstvenih storitev pa predstavljajo slabo izkoriščeni kadrovski potenciali (na desetine specialistov in diplomiranih zdravnikov, ki čakajo na zavodu za zaposlovanje), delno zastarela informatizacija zdravstva, nejasna ločnica med javnim in zasebnim delom, neizdelani standardi produktivnosti, vztrajanje zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, na svojih položajih, slabo izkoriščena oprema (npr. naprave MRI, ki zaradi pomanjkanja osebja ostajajo neizkoriščene), na kožo pisani javni razpisi …