Uroš Merc, podjetnik leta 2009 (24. november 2009 ob 15:15)
Nazaj na seznam klepetov
Merc je pretekli teden prejel najstarejše slovensko priznanje podjetnikom, to je priznanje podjetnik leta 2009. Po mnenju komisije si je priznanje zaslužil predvsem zaradi mednarodnega preboja na visokotehnološkem področju. Bisol, katerega direktor in večinski lastnik je Merc, se ukvarja s proizvodnjo fotonapetostnih modulov. Septembra so ustanovili družbo v Belgiji, v prihodnjih mesecih pa nameravajo odpreti še podjetji v Italiji in Franciji. |
V torek, 24. novembra, ob 15.15 bo gost spletne klepetalnice MMC-ja direktor podjetja Bisol, Uroš Merc.
<moderator> Ob 15.15 se nam bo v spletni klepetalnici pridružil podjetnik leta 2009 Uroš Merc. Vprašanja že lahko zastavljate!
<grega> Najprej iskrene čestitke! Menim, da je panoga ena najperspektivnejših v naslenjem desetletju, vi pa očitno izredno sposobni in prodorni - ali bom kdaj v prihodnje lahko, kot mali investitor, vlagal v Bisol, t.j. ali v vaši (vsaj srednjeročni) prihodnosti razmišljate o uvrstitvi delnic vašega podjetja na (verjetno tujo) borzo?
<Uros Merc> Grega, hvala lepa za izražene čestitke. Glede d.d. bomo še videli. Na vsak način se mi zdi pomembno, da smo odprti za vse variacije. Kaj bomo v danem trenutku storili, je pa težko reči. O podani ideji pa seveda tudi razmišljamo.
<nina> Zakaj se po vašem splača investirati v sončno elektrarno? Kaj pretehta, glede na to, da je investicija res velika?
<Uros Merc> Sončna elektrarna (SE) je danes verjetno ena izmed najbolj donosnih in varnih naložb. Začetna vrednost investicije je nekoliko višja, a se da pridobiti tudi precej ugodne 3zunanje finančne vire (bančni kredit, ...). V tem primeru naložba niti ni tako visoka, je pa še bolj donosna. Se pravi: VARNOST IN DONOSNOST. Ne gre pa pozabiti na odnos do okolja, .... (to kar slišimo vsak dan).
<nina> Ali sončna elektrarna pride v poštev tudi za gospodinjstva? Kdaj bi lahko bilo finančno smiselno?
<Uros Merc> Da. Glede na konstrukcijo uredbe, ki je namenjene spodbujanju investicij v SE, je investicijsko smotrna vsaka SE, od tistih najmanjših za gospodinjske uporabnike, do tistih največjih industrijskih uporabnikov.
<JoHnny> Kaj mislite, kakšen bo razvoj proizvodnje sončnih panelov v Sloveniji v bodoče? Ali se bo število proizvodnih obratov povečevalo in kakšne možnosti imajo novo nastajajoči obrati, če predpostavljamo da je npr. delavna sila na Kitajskem bistveno cenejša, kot v Sloveniji in s tem tudi končna cena proizvoda?
<Uros Merc> Danes pričeti s proizvodnjo v naši branži ni preveč enostavno. Dejstvo je namreč, da se panoga izjemno hitro razvija in da je izjemno investicijsko intenzivna. To pomeni, da bi morali investitorji nameniti ogromna začetna sredstva, da bi dosegli želeno prepoznavnost na trgu in ekonomijo obsega, ki bi jim zagotavljala konkurenčnost. Glede Kitajcev nisem zaskrbljen. Če bi se njihovi izdelki splačali, bi bil jaz verjetno prvi, ki bi jih pričel uvažati, ali pa širiti proizvodnjo na kitajskem. Gre za povsem druge materiale, ki jih uporabljajo in njihova kakovost je res vprašljiva že po dveh ali treh letih obratovanje takšnih SE. Res je pa tudi, da si končni investitorji v SE želijo garancije na izdelke, ki prihajajo iz priznanih evropskih podjetij. Sama delovna sila je v strukturi stroškov relativno nepomembna. Zaradi stalnega upadanja stroškov proizvodnje SE pa bo čedalje večjo težo imel tudi strošek transporta. Če primerjam z BISOL-om, imamo 130 zaposlenih, na Kitajskem pa bi jih pri enaki velikosti podjetja imeli 4.000.
<JoHnny> Kot vemo ste edina tovarna v Sloveniji, ki masovno proizvaja sončne panele. Poleg vas delno proizvaja še podjetje Trimo in A.M.P. Pri podjetju Trimo gre za samo en proizvod v katerem je sončna celica vkomponirana v strešno kritino, medtem ko se podjetje A.M.P. ukvarja z nekako garažno proizvodnjo modulov. Kakšna je sicer razlika med podjetjema?
<Uros Merc> Za podjetje A.M.P. moram priznati, da še nisem slišal. Glede Trima pa je tako, da se ukvarjajo pretežno z amorfnimi moduli, ki imajo svoje specifike. Težava je v tem, da so danes na trgu najbolj konkurenčne celice in moduli iz kristalnega silicija. Pomembno je namreč, da dosežemo čim nižji proizvodni strošek električne energije (€/kWh). Pri Trimu je dodaten problem, da se v streho vkomponirani moduli ne morejo hladiti in energijski izplen (kWh/kW) močno upade, naložbe pa so posledično nedonosne. Joint Research Center iz Ispre v Italiji (v lasti Evropske komisije) vsako leto pripravi poročilo. V zadnjem so ocenili, da bo tehnologija kristalnega silicija še leta 2030 predstavljala več kot 40 % svetovnega trga, tankoplastne skupaj (med njimi je manj perspektiven amorfni silicij) slabih 30 % in preostalih slabih 30 % neka povsem nova tehnologija, o kateri je danes še težko govoriti katera to bo.
<slovencc> Vaša proizvodnja je v veliki meri avtomatizirana. Gre tukaj za plod slovenskega ali tujega znanja?
<Uros Merc> Gre seveda za mešanico. Vsega razviti v tako kratkem času se ne da. A pomembne so ključne spremembe, ki nas delajo edinstvene. Te so plod lastnega znanja in razvoja. Včasih je denimo lahko že odločitev o stopnji avtomatizacije proizvodnje težka odločitev - navajam samo kot indic.
<slovencc> Kateri so vaši najpomembnejši kupci in na katerih tržiščih, sejmih se vse pojavljate?
<Uros Merc> Nekaj izmed največjih je: Energiebau iz Nemčije, AS Solar in Carbomat iz Belgije. Jih je še prevej več in prodajna politika je izjemno pomemben segment. Pojavljamo se na domala vseh evropskih trgiih. Prav z razstavnimi prostori pa smo navadno na začetku leta v Ghentu v Belgiji, Parizu, Munchnu in Rimu. V Sloveniji smo navadno na MOS-u in Energetiki.
<Janja> Katere države so gonilne sile pri fotovoltaiki?
<Uros Merc> Izpostaviti velja Nemčijo. Pred tem se je precej odvijalo na Japonskem. Sedaj pa jih je več in več. Francozi imajo velike načrte, Italijani tudi. Veliko se dogaja na Češkem, Belgiji in drugod po Evropi. Sedaj počasi sledijo tudi Južno Korejci in, ne boste verjeli, Kitajci. ZDA je zgodba zase. Na žalost se tam še pretežno samo govori, a verjamem, da bo kmalu drugače.
<moderator> Klepet se počasi izteka, zato bomo gostu zastavili če še nekaj vprašanj.
<podjetnik> Koliko sončnih elektrarn ste že postavili v Sloveniji?
<Uros Merc> Veliko! Ne bi mogel reči iz glave. Verjamem, da jih bo letos skupaj v Sloveniji postavljenih med 4 in 5 MW.
<JoHnny> Vaši moduli imajo Certifikat IEC 61215:2005 Ed. Kaj ta certifikat zagotavlja in kdo ga podeljuje?
<Uros Merc> Podeljuje ga več mednarodno certificiranih inštuticij. Mi certificiramo izdelke na TUV-u in Austrian Research Centru. Certifikat IEC 61215 zagotavlja precej stvari. Od ustreznosti za uporabo, do jamstva kakovosti. Namenjen bi naj bil v glavnem proizvajalcem samim, na osnovi katerega si potem sploh upajo dati 25 letne garancije na izdelek. Je pa seveda pomemben tudi za kupce, ki na osnovi tega lahko sklepajo, da bo izdelek deloval tako dolgo obdobje, ko se sicer ne ve, kaj se s podjetjem v tem času lahko zgodi. Zato je še toliko pomembneje, da se znamo odločiti za pravega dobavitelja, ki certifikate tudi v resnici ima in jih spoštuje (poslati 12 izdelkov na certificiranje še ne pomeni, da so kakovostni vsi izdelki, ki prihajajo iz slabo snovane proizvodnje).
<chili> Kako je na vaš uspeh vplival sedež v nadzornem svetu Elektra Celje, s katerim Bisol sodeluje v skoraj 8 milijonov evrov vrednem projektu?
<Uros Merc> Jaz upam, da dobro. Tam so bili veseli, ker so ugotovili, da bodo lahko imeli sogovornika, ki je razvojno naravnan. Na razpisu pa imamo vsak svoje naloge in zadolžitve in v sklopu teh tudi svoje investicijske obveznosti. Ne gre za to, da bi BISOL plačeval Elektru Celje ali obratno, temveč za skupej RiR projekt, kjer moramo oboji vlgati lastna sredstva.
<marek> Kdaj bodo na parlamentu fotovoltaične celice? Se mi zdi, da se državne institucije ne trudijo dati vzora glede rabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.
<Uros Merc> Verjetno kmalu. Upšam samo, da ne bo imelo spomeniško varstvo svojih zadržkov.
<macvek> Menite, da bodo do sredine stoletja flesksibilne sončne celice prisotne tudi v oblekah, prevoznih sredstvih in stenah objektov?
<Uros Merc> Da. Vsak del bo sestavljal celoto bodoče koncipiiranosti energetike. Podobno kot imamo danes internet, bo v prihodnje delovalo tudi elektroenergetsko omrežje. Vsi bomo porabniki in proizvajalci. Lahko pa se danes pogledate še Pravo idejo (ob 21.05 na SLO II) in upam, da bo padla še kakšna zamisel.
<moderator> To je bilo zadnje vprašanje. Urošu Mercu se zahvaljujejmo za čas in odgovore, MMC-jevim uporabnikom pa za vprašanja.
<Uros Merc> Hvala lepa tudi vam za povabilo! LP,
<Uros Merc> Uroš
NAPREDNE STORITVE
