• Cirila Hlastan Ribič, Preveč soli škodi (23. november 2010 ob 11:00)

    Nazaj na seznam klepetov

    Cirila Hlastan RibičMMC bo v torek, 23. 11. ob 11. uri v spletni klepetalnici gostil Cirilo Hlastan Ribič, koordinatorico nacionalne osveščevalne kampanje IVZ-ja o prekomrni rabi soli.

    Milijone let so naši predniki uživali hrano z manj kot 0,25 g soli dnevno. V nepredelanih živilih je bilo namreč dovolj soli, da so se sesalci lahko razvijali tudi daleč stran od obmorskih območij.  Vseeno pa je kemijska snov igrala pomembno vlogo v razvoju civilizacij, in sicer pri konzerviranju živil.

    Ob koncu devetnajstega stoletja je iznajdba zamrzovalnikov in hladilnikov delno nadomestila vlogo soli kot konzervansa. V tem obdobju se je začela uporaba soli zmanjševati, vendar pa se je s povečanjem uživanja predelane hrane in hrane v menzah, restavracijah ter hitre hrane spet pojavilo povečanje količine zaužite soli. Več kot tri četrtine celotne količine zaužite soli v večini razvitih držav zdaj predstavlja sol, dodana med predelavo živil, je med drugim zapisano na projektni spletni strani.

    Zaradi evolucije človeštva ob nizkih vsebnostih soli smo ljudje genetsko »programirani« na zelo majhne količine zaužite soli, imamo pa tudi učinkovite mehanizme za zadrževanje natrija v telesu. Torej je naše telo sposobno proizvajati oziroma izločati urin z zelo malo natrija. Spremembe prehranjevalnih navad, ki so vodile v današnje prehranjevalne navade (25-krat več dnevno zaužite soli kot naši predniki), pa predstavljajo velik izziv človeškemu organizmu, da prek ledvic izloči tolikšno količino natrija v urin. Čas za to prilagoditev pa je bil kratek, zato so se pojavile posledice: srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, ki je dejavnik tveganja za možgansko kap, tveganje za izgubljanje mineralov v kosteh, prekomeren vnos soli pa vpliva tudi na poslabšanje nekaterih drugih stanj: astme, ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni, želodčnega raka in debelosti.

    Razlogov, da klepet s predstavnico Inštituta za varovanje zdravja "začinite" s svojimi vprašanji je ... kot soli. Vabljeni.


    <MostlyHarmless> Kot čisto povprečen človek, ki občasno poje kak kupljen sendvič, se včasih ustavi v meku ali na kebab štantu ter si doma kuhano juhico z veseljem občasno dosoli... Je to prekomerna količina soli? Bi me moralo skrbeti?

    <Cirila Hlastan Ribic> V kolikor je to občasno, verjetno prav velikega tveganja ne predstavlja. Prav gotovo pa kupljeni sendviči in kebabi ne sodijo med živila, ki bi jih uživali pogosto. Vsebnnost soli v sendiču je odvisna od vrste živil, ki ga sestavljajo. Med živila, ki so bogata s soljo in so pogosto v sendvičih, so mesni izdelki, siri in razni namazi.

    <sentenced> Zdravnica pravi, da imam prekomeren krvni pritisk. Kaj to konkretno pomeni, če je pač malo več pritiska noter v žilah. Saj me ne bo raztrgalo na kosce zaradi pritiska :) kot laik si pač ne predstavljam... hvala"!

    <Cirila Hlastan Ribic> Žal, na začetku povišan krvni tlak ne predstavlja velikega problema, kasneje pa vpliva na pojav različnih bolezni. Prekomeren vnos soli in s tem natrija je pomemben dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap.Največ ljudi umre zaradi bolezni srca in ožilja, 80% teh smrti pripisujemo POVIŠANEMU KRVNEMU TLAKU, kajenju in povišanemu holesterolu. Od naštetih je povišan krvni tlak najpomembnejši neposredni vzrok smrti. Na povišan krvni tlak pa poleg prekomernega vnosa soli vplivajo še nezadosten vnos kalija, premalo zaužite zelenjave in sadja, prekomernega uživanja alkohola, previsoke telesne mase in nezadostne telesne dejavnosti. Predlagam, da slednje upoštevate!

    <catalin> Pravijo da je človeško meso precej slano... je to res? Ali ni potem to malo v nasprotju z zapisanim da smo "programirani na majhne količine zaužite soli?"

    <Cirila Hlastan Ribic> Fiziološke potrebe po vnosu natrija so majhne in pri odraslem znašajo 550 mg natrija na dan, pri mlajših manj. To pa predstavlja okoli 1,4 gramov soli na dan. Potrebe po večjem vnosu natrija se povečaju pri povečanih fizičnih naporih, v okoljih s povišano temperaturo in pri nekaterih bolezenskih stanjih (bruhanje, driska, povišana telesna temperatura....).

    <pilatus> Pozdravljeni! Kako je pri nas z označevanjem na živilih - ali je to področje dobro urejeno? So vsebnosti označene - jaz namreč ko vzamem v roke nek izdelek, navadno je samo označeno da je soljen ne pa koliko?

    <Cirila Hlastan Ribic> Označevanje vsebnost natrija oz. soli še ni obvezno. Pričakujemo pa, da bo kmalu. Zato je ta trenutek resen problem. Več informacij o vsebnosti soli v živilih in možnostih za zmanjševanje soli v prehrani vam nudimo na spletni strani www.nesoli.si

    <uporabnica45> Ali se že da dobiti kruh ali pa salame v trgovinah, ki imajo manj soli? Kako Inštitut za varovanje zdravja deluje na tem področju?

    <Cirila Hlastan Ribic> Inštitutu za varovanje zdravja skupaj z Ministrstvom za zdravje že od leta 2007 deluje na področju problematike prekomernega uživanja soli v prehrani Slovencev. Od leta 2007 smo izvedli številne raziskave o vnosu soli in ključnih virih soli v prehrani Slovencev. Prav tako smo vključeni v mednarodno mrežo za zmanjševanje soli v prehrani. Ugotovili smo, da so ključni viri soli v prehrani Slovencev naslednji: prehranjevanje izven doma (restavracije, menze...), dosoljevanje pri mizi, neustrezna priprava hrane, polpripravljene in pripravljene jedi in osnovna živila, ki jih tudi veliko pojemo kruh, krušni izdelki in mesni izdelki. V ta namen smo pripravili Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010-2010, ki ga je sprejel minister za zdravje in, kjer so začrtane aktvnosti za zmanjševanje soli v prehrani. Ena izmed ključnih nalog je tudi sodelovanje z živilsko predelovalno industrijo. V tem obdobju je Inštitut za varovanje zdravja veliko sodeloval z Gospodarsko zbornico Slovenije in določeni napredki se kažejo tudi na tem področju. Res je, v trgovini lahko dobite tudi manj slan kruh. Inštitut za varovanje zdravja pa vodi celostno promocijsko kampanjo preko katere želimo ozaveščati o nevarnostih prevelikega vnosa soli in možnostih za zmanjšanje.

    <pikkureppana> Kaj pomeni, da je sol jodirana. Kakšen je učinek jodiranja na sol, še bolj pa me zanima...kakšen učinek ima potem jod na človeško telo?

    <Cirila Hlastan Ribic> V preteklostih smo imeli v Sloveniji precej težav zaradi nezadostega vnosa joda. Pojavnost endemske golšavosti je bila velika. Zato se je leta 1999 uvedlo dadatno jodiranje soli, ki je problem nezadostnega vnosa joda zmanjšal. Jod je v obliki jodida pomemben za sintezo ščitniških hormonov, za normalno rast in razvoj. Pomanjkanje joda pa vpliva na slabši mentalni razvoj otrok. Dnevne potrebe odraslih po jodu so 200 mikrogramov. Več o jodu in potrebah bo odgovarjal strokovnjak dr. Edvard Pirnat, dr.med iz Inštituta za nuklearno medicino KC na spletni klepetalnici www.nesoli.si in sicer v petek 26.11. med 9 in 11 uro.

    <JanezM> Pravite, da je okrog gram in pol že zadosti soli za en dan. Kolko česa pa moram čez dan pojesti, da bom dobil samo tolko soli?

    <Cirila Hlastan Ribic> Tašno količino natrija/soli je zelo težko doseči. Že z osnovnimi živili, ki jih skrbno izbiramo, brez pripravljenih in polpripravljenih jedi in nedosoljevanja, doseženo vnos soli okoli 2 do 3 grama. Za zdravje še ne tvegan vnos soli dnevno pa predstavlja do 5 gramov na dan. Zato priporočamo pri priravi obrokov uporabo raznih zelišč in začimb, da izboljšamo okus hrani in redko uživanje slanih živil (mesnih izdelkov, hitre hrane, predpripravljenih jedi...).

    <tree_humper> Živjo, mene pa zanima če so poleg joda tudi kakšni drugi dodatki soli npr ono za nestrjevanje. Ali to kaj škodi?

    <Cirila Hlastan Ribic> Teh podatkov nimam. Pomembno je le, da uporabljamo jodirano sol. Druge alternative za kuhinjsko sol (natrijev klorid), kot je na primer kalijev klorid, ne priporočamo.

    <-Kag-> Zakaj vsi kričite da sol škoduje. Človeško telo jo očitno potrebuje če jo moramo jesti. Dajte vsaj enkrat povedat kaj lahko sol dobrega stori za nas hvala :)))))

    <Cirila Hlastan Ribic> Pomembnem vir natrija je kuhinsjka sol. V telesu natrij uravnava količino vode in s tem osmotski tlak, vpliva na normalno delovanje mišic in živcev ter ima pomembno vlogo pri ravnotežju kilsin in baz v telesu ter v prebavnih sokovih. Toda potrebe po natriju so manjhne, kot sem že omenila, le 550 miligramov dan za odraslega človeka oz. 1,4 gramov soli na dan. V sloveniji pa v povprečju zaužijemo kar 12,4 gramov soli na dan, kar za 150 % presežemo še ne tvegano mejo uživanja soli (5 gramov na dan). Moški zaužije kar 14,3 gramov. Ta količina pa predstavlja VELIK dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, možgansko kap in druge bolezni srca in ožilja. Prekomeren vnos soli pa povzroča tudi druge bolezni: želodčnega raka, osteoporozo, astmo, ledvične kamne in sladkorno bolzen tipa 2. Zaradi tega se trudimo zmanjšati uživanje soli.

    <optii> Ko se potimo, ko jočemo, se sol izloča iz telesa, se pravi če se veliko gibam moram jesti več soli?

    <Cirila Hlastan Ribic> To sem že omenila zgoraj, da se pri določenih bolezenskih stanjih, okoljih in posebnih potrebah povečajo potrebe po natriju. Če se jočemo, velike izgube natrija ni. Pri dolgotrajnih obremenitvah je potrebno ustrezno nadomeščati elektrolite, še posebno natrij in kalij v obliki napitkov. Dovolj natrija in kalija vsebujejo sveže iztisnjeni zelenjavno-sadni sokovi. Pri vadbi, ki traja več kot eno uro, je priporočljivo dodati ogljikove hidrate in elektrolite (natrij, klor, kalij in magnezij). Pri vrhunskih športnikih se zaradi povečanega znojenja priporoča dodajanje natrija med in po treningih/tekmah, v koncentraciji do 20 mmol/l (460 mg/l) natrija (Na+).

    <moderator> Klepet je končan. Hvala za sodelovanje, znova se nam lahko pridružite jutri ob 11. ur, ko bo z vami klepetal Jože Vrhovšek, vodja oddajni centrov - spraševali ga boste lahko o digitalizaciji televizije in tehničnih podrobnostih.

    Natisni       Priporoči

  • Kazalo
    " "