• Mateja Markl, prometna psihologinja (31. avgust 2016 ob 11:00)

    Nazaj na seznam klepetov

    falseV sredo 31. avgusta bo gostja MMC-jeve spletne klepetalnice prometna psihologinja z agencije za varnost prometa Mateja Markl, ki se bo v luči novega šolskega leta z vami pogovarjala o prometni varnosti otrok.


     


    Otroci so v prometu med ranljivejšimi skupinami udeležencev, zato jim na agenciji tudi letos namenjajo posebno pozornost z akcijo Začetek šole, v kateri bodo predstavili tudi novosti glede urejanja šolskih poti. V pogovoru z Marklovo pa boste lahko med drugim izvedeli, kako lahko ostali udeleženci poskrbijo za večjo varnost otrok, ki razmere v prometu dojemajo drugače.


     


    - na Javni agenciji RS za varnost prometa pripravlja ob akciji Začetek šole različne aktivnosti, ter tudi novosti glede urejanja šolskih pot

     


    Vabljeni v MMC-jevo spletno klepetalnico.


    <moderator> Pozdravljeni! Ob 11.00 se nam bo v MMC-jevi spletni klepetalnici pridružila prometna psihologinja Mateja Markl, ki se bo ob začetku novega šolskega leta z vami pogovarjala o prometni varnosti otrok. Vabljeni k sodelovanju, vprašanja že lahko zastavljate.

    <moderator> Mateja Markl se nam je že pridružila, zato bomo začeli klepet.

    <Mateja Markl> Pozdravljeni, dobrodošli, da postavite vprašanje ali prispevate svoje mnenje.

    <mojzes1> Prometna psihologinja? Tega izraza pa se mi zdi da še nisem slišal, kako to sploh postaneš in kaj natanko počnete?

    <Mateja Markl> Sem "navadna"diplomirana psihologinja, ki pa že vrsto let delam na področju prometa in prometne varnosti, predvsem programe za otroke in mladostnike. Pri nas to ni zelo uveljavljeno, v tujini pa je prometna psihologija tudi posebna smer na fakultetah.

    <robidnica> Jutri začnejo malčki hoditi v šolo in kar groza me je, ko pomislim na to :( kako se tako majhnim otrokom sploh razloži, kako zelo nevarna je cesta?

    <Mateja Markl> Majhni otroci drugače razumejo promet, zato se jim nevarnost prometa lahko razloži z dolgotrajno vzgojo in učenjem. Torej starši se moramo zavedati, da so otroci nepredvidljivi in da kljub temu, da se že manjši otroci lahko naučijo prepoznati prometne znake, ne razumejo dobro pravil, ne zmorejo predvidevati nevarnosti, ravnanj drugih udeležencev v prometu itd. Zato otroke postopoma učimo, najboljše z aktivno vlogo v prometu, vendar v spremstvu odraslega.

    <kaja> Kaj je sploh ta vaša akcija Začetek šole?

    <Mateja Markl> Gre za nacionalno akcijo Začetek šole, ki je tudi del aktivnosti Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, osnovni namen pa je usrmerjen na področje zagotavljanja varnosti otrok v prometu. Ker je pričetek novega šolskega leta že tradicionalno vpeljan in posvečen otrokom, tudi na šolskih poteh, je akcija umšečena v to obdobje, V okviru naših aktivnosti se izvajajo nekatere vsakoletne uveljavljene aktivnosti, kot so pregledi šolskih poti, varovanje otrok na šolskih poteh, zagotavljanje preventivnih gradiv za šole in otroke, itd. Pripravili pa smo tudi nekaj novosti, in sicer smo letos izdali nove Sermnice za urejanje šolskih poti, izvedli usposabljanja predstavnikov občinskih svetov za preventivo, učitelje in policistov, ki pregledujejo šolske poti, v okviru javnega poziva bomo za 20 slovenskih OŠ pripravili digitalizacijo Načrtov šolskih poti ter zagotovili 30 triopanov novega prometne znaka Šolska pot, ki bo opozarjal voznike na otroke na poti v šolo. 15 občinam smo v brezplačen najem zagotovili tudi preventiven radarske table, ki bodo večinoma v bližini šol opozarjale voznike na hirost vožnje. Takole na kratko.

    <tzui> Kako se lotit problema nepripenjanja otrok ob prevzemu v vrtcih (in sklepam tudi, ko jih pripeljalo). Sem z vasi oz. trga in iz našega vrtca odhaja res kar polovica otrok v avtomobilih, ne da bi jih starši pripeli. Zdaj čez poletje sem par dni prav štel, kdo pripne in kdo ne otroke, nekateri jih imajo celo v naročju. Pač saj je samo 200 m, pol kilometra, 2 km do doma. Zadevo sem omenil vzgojiteljicam, te so lahko obljubile omembo na začetneih roditeljskih sestankih, a nato je vodja enote vrtca (cca 120 otrok) na glas na hodnikuk komentirala (ni me opazila): "Pa saj tričetrt jih stanuje za ovinkom. Kaj se pa lahko zgodi?"

    <Mateja Markl> Se strinjam, kar tudi sami opažate, da je pripetost otrok v osebnih avtomobilih problem. Z naše strani že več kot 10 let poteka izredno uspešen projekt Pasavček, ki po vrtcih in OŠ (tistih, ki sodelujejo v prometu, v lanskem šolskem letu skupno 700 oddelkov in skupin, 14.000 otrok) opozarja in uči otroke in starše, da velja: red je vedno pas pripet. Ob tem smo v desetih letih povečali povprečno pripetost otrok z 54 % v 2005 na preko 93 % pri zadnjih meritvah. Vendar opažamo, da ni več tako velik problem, da otrok otroškega sedeža sploh ne bi imel, ampak da se na kratkih vožnjah, pri nižjih hitrosti podcenjujejo posledice prometnih nesreč (čeprav je naletna teža tudi pri 50 km/h lahko pol tone). Ob tem naj povem, da je pri predšolskih otrocih, ki so v prometnih nesrečah utrpeli najhujše posledice, 50 % potnikov v avtomobilih, torej,. ko bi jih morali starši ustrezno zaščititi. Absolutno je pomembno, da so otroci do višine 150 cm ustrezno zavarovani v otroških varnostnih sedežih in pripeti z varnostnimi pasovi, prav na vsaki vožnji in na vsakem sedežu v vozilu.

    <frizbi> Ko prevažam otroke, moje in sosedove, se res zavestno kot "pijanec plota" držim pravil ... in težko ohranjam mirno kri, zaradi toliko "bledanja", trobljenja, prehitevanja, tudi kretenj in potez. Enkrat mi je en celo zaprl pot, a ko je videl poln avto frocev, je samo pobegnil hitro. Moj problem pa je, ker v sebi ves čas vrem, kdaj tudi besnim, priznam, da sem tudi že verbalno potem ozmerjal enga tretjega soseda na ulici. In zdaj veljam za težaka.

    <Mateja Markl> Ja, pomembno je, da se starši zavedamo, da je zgled otroku izrednega pomena z vzgojneag vidika - ne samo našemu, ampak tudi sosedovemu ali tujemo, ko npr. kakšen odrasel prečka prehod pri rdeči luč na semaforju. Namreč otroci nezavedno opazujejo naše ravnanje v prometu in ga seveda posnemajo, tako kot katerokoli drugo. Priporočam, da tako kot se nadzorujete pri svojem ravnanju in dosledlenem upoštevanju pravil, da tudi svoja čustva nadzorujete ter se ne prepustite jezi. Večinoma drugih na tak način niti ne bomo "spreobrnili". Raje kot razburjanje nad tistimi, ki neustrezno in egoistično ravnajo, morda "nagradite" z lepo gesto, pogledom, tistega, ki ravna ustrezno. Tako oblikujemo skupaj tudi socialno normo sprejemljivega vedenja.

    <volan> Ok, mislim da sem precej dober voznik in sem zelo previden v okolici šol, v naseljih ipd. Ampak ali bi lahko nekdo razložil otrokom, naj ne skačejo kot torpedo za žogo ali mačko kar lepo na sredino ceste?!? Tudi pri minimalni hitrosti vožnje je včasih težko odreagirati. Nevem kako so starši lahko mirni, ko jih take povsem brez nadzora spustijo na cesto. Zdi se mi, da je bilo v naših časih več discipline in smo imeli tudi otroci več strahospoštovanja do ceste. Kaj pa vi mislite, je z leti boljše ali slabše?

    <Mateja Markl> Natančnejših podatkov sicer nimamo, ampak tudi sami opažamo, da so odrasli pogosto kar tolerantni do nesutreznega vedenja otrok, oz. otrokom pogosto "popustijo". Ključno se mi zdi, da se starši in odrasli spremljevalci otrok zavedajo, da so otroci nepredviudljivi, ravnajo veliko bolj pod vplivom čustev, njihova pozornost je hitreje odkrenljiva, se ne zavedajo morebitnih posledic itd., zato je to odgovornost odraslih. Včasih dam primer, da se starši jasno zavedajo nevarnosti ko npr. otrok tišči prste proti električni vtičnici. Enako je v prometu, starši morajo jasno in odločno reagirati na otrokovo neustrezno vedenje, ter se pogovoriti ( z večjimi otroci) o nevarnostih, hkrati pa tudi pokazati kakšno je ustrezno vedenje. Tako vedno pripročamo, da je nujno, da odrasli drži otroka za roko ob prometni cesti, in ne obratno, ker se lahko otrok nenadoma spusti in steče. Med vožnjo mora biti otrok pripet z varnostnim pasom, in tukaj ni popuščanja. Žogo ob cesti mora držati trdno v naročanje, ne sme se igrati. Niti s sošolci hecati ob cesti, saj tako ni pozoren na dogajanje v prometu. Če jih samo nekaj naštejemo...

    <mojzes1> Kakšna je torej vaša vloga pri agenciji?

    <Mateja Markl> Moja vloga na Javni agenciji RS za varnost prometa je področje preventive in vzgoje v prometu. Tako pripravljamo različna vsebinska gradiva, zasnove programov, usposabljanja, predloge zakonskih določb z našega področja, zagotavljanja opreme in gradiv za izboljšđanje varnosti različnih udeležencev, medijske aktivnosti, sodelovanje in usmerjanje dela občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, itd. Če vas zanima kaj bolj konkretno, pa lahko opbiščete tudi naše spletne strani ali Portal SPV.

    <moderator> Klepet se počasi bliža koncu, zato bomo sprejeli le še nekaj vaših vprašanj.

    <morje_1> Mene pa zanima, pri katerih letih otroci začnejo razumeti prometne znake? Barve luči na semaforju pa verjetno že predtem, kajne?

    <Mateja Markl> Ločiti moramo, da nekaj otroci poznajo, prepoznajo, npr. da poznajo rdeča/zelena luč, STOP znak, prehod za peše... Ampak pomembno je, da vemo, da otroci pomen znaka lahko razumejo čisto drugače, kot se nam odraslim zdi samoumevno. Pred časom smo tako preverjali razumevanja znaka Otroci na cesti in odgovori otrok so bili: "moraš drž

    <Mateja Markl> ati mamico za roko, lahko stečeš, hodiš samo v skupini... Zato je pomembno, da otrokom razložimo pomen, še bolj pa nadaljni korak, da jih naučimo pričakovanega ravnanja ob konkretnem znaku, situaciji. In to je največja težava, zakaj starši pogosto precenjujejo sposobnosti otroka, saj jim le-ta že zgodaj zna našteti znake, povedati pravilo (npr. prečkanja - pogledam levo-desno-levo), ampak prepričati se moramo, da dejansko to tudi izvede in dojame. Zato otroci potrebujejo spremstvo odraslih v prometu - zakonsko za predšolske in prvi razred, če pa gre za bolj zahtevno prometno situacijo pa tudi kasneje, lahko do 10. leta starosti.

    <mile> Kakšno je vaše stališče do ukrepa splošnega zmanjšanja omejitve hitrosti v naseljih na 30 km/h, ki so ga že uvedla nekatera evropska mesta? Kje so največje ovire, da bi ga uveljavili tudi v Sloveniji?

    <Mateja Markl> V Sloveniji smo na AVP pobudo splošne omejitve hitrosti znotraj naselij na 30 km/h pred leti že podprli, zbiralo se je tudi podpise za evrospki referendum, ki pa ža ni uspel. Ne gre za to, da bi bila povsod omejitev 30 km/h, ampak za obrnjeno logiko, da bi glede na situacije in funkcijo ceste lahko zvišali hitrost na 40, 50 ali več km/h, drugače pa bi veljalo 30 km/h. Namreč hitrost, ki je še "prijazna" za ranljivejše udeležence v prometu - pešce, kolesarje, otroke, starejše... je okrog 30 km/h, večje hitrosti povzročajo v primerih trka hujše posledice. Zato imamo v Sloveniji žal velik delež hudo poškodovani v naseljih, pri otrocih npr. 68 % nesreč z udeležbo otroka. Tudi pri pešci in kolesarjih so deleži visoki. Pobuda takrat ni bila sprejeta in večinsko podprta, vseeno pa se je v zadnjih letih zavedanje, da je zniževanja hitrosti znotraj naselja ključno za kvaliteto bivanja, tako z omejitvami, ukrepi za umirjanje prometa, preventivnimi aktivnostmi, tudi nadzorom, itd. vedno bolj uveljavila, predvsem na lokalni ravni.

    <mile> Trenutna statistika kaže, da bomo zelo težko dosegli zastavljeni cilj iz Nacionalnega programa prometne varnosti glede števila mrtvih in poškodovanih. Kaj bi morali v naslednjih letih storiti, da bi nam to uspelo?

    <Mateja Markl> Po zgledu nekaterih drugih držav, bi v Sloveniji morali uvesti tudi nekatere bolj odločne ukrepe, podobno kot smo v preteklih letih naredili pomemben napredek. Namreč v zadnjih desetih letih smo na splošno zmanjšali število smrtnih žrtev v prometu za več kot polovico, kar je izreden napredek. Vendar v zadnjih dveh letih se trend poslabšuje, zato je pomembno, da se pripravijo novi ukrepi, ki bodo vplivcali predvsem na zaščito ranljivejših udeležncev (uvajanja infrastrukturnih ukrepov), širše medijske aktivnosti in podpora prometni vzgoji na vseh ravneh (/predvsem v srednjih šolah je pomanjkanje programov sistemsko vključenih v šolsko delo), pravila kot so uvedba alkoholnih ključavnic za večkratne kršitelje, ki so vozili pod vplivom alkohola, znižanje dovoljene stopnje alkohola v prometu, pa tudi uvajanje dodatnega nadzora npr. s sekcijkskim merjenjem hitrosti. To so po mojem mnenju ključni pšrojektiu, ki pa za dobro uveljavitev zahtevajo tako kar nekaj časa, finančna sredstav in tudi širšo podporo javnosti. Vsak se mora zavedati, da lahko s svojim vedenjem pomembno prispeva k večji varnosti nas vseh.

    <znak> Meni pa se zdi tale omejitev 30 km/h samo izgovor za polnjenje blagajne x-( Pred časom sem vozila 49 km/h, kar je POD splošno omejitvijo v naseljih, torej sprejeto kot varno. Kazen: 150 evrov in 3 kazenske točke!! In to sploh ni šlo za cesto mimo šole! Ampak zdaj te "cone 30" rastejo kot gobe po dežju in zajemajo krog desetih ulic, čeprav je šola na samem robu.

    <znak> Oziroma kazen je bila kar 300 evrov, 150 je bila polovička v osmih dneh!

    <Mateja Markl> Pomembno pri uveljavljanju ukrepov znioževanja hitrosti je tudi celosten pristop, tako pri izvedbi samega ukrepa, utemeljitvi (npr. bližina šole, zdravstvenega doma, nakupovalnega centra...) ter tudi promociji v lokalni javnosti. Glede uvajanja con 30 km/h se zdi pomembno, da je samo prometno okolje tudi vizualno ("na pogled") urejeno tako, da jasno sporoča, da tukaj se ne vozi hitro. Poleg prometne signalizacije je tako smiselno, da se širina vozišča zoži, morda uporaba dodfatnih urbanih elementov kot so drevesa in rože, klopce, barve..., ker vse to sporoča vozniku, da so tukaj prisotni pešci, otroci, ranljivejši udeleženci v prometu. V takšnem primeru ponavadi tudi voznik prepozna svoje napačno ravnanje (prehitrpo vožnjo) in sprejme kazen kot posledico.

    <moderator> Klepet s prometno psihologinja Matejo Markl je končan. Hvala, ker se bili z nami!

    <Mateja Markl> Zahvalujem se vsem za vaša vprašanja in tudi mnenja. Ob pričetku novega šolskega leta svetujem voznikom in ostalim udeležencem v prometu, da so dodatno pozorni na otroke, da znižajo hiutrosti vožnje, da odstopijo prednos pšecm na prehodu za pešce, ter skrbijo za varnost najmlajših. Staršem in otrokom pa, da se skupaj odpravijo po šolski poti, se pogovorijo o konkretnih situacijah, otroci prvega in drugega razreda morajo imeti tudi rumeno rutico., Če pa prihajajo z avtomobilom, pa morajo biti otroci vedno pripeti, podobno tudi v šolskih avtobusih in kombijih. Poskrbimo za varnost otrok) In prijetno ter varno šolsko leto. Lep pozdrav, Mateja



    Natisni       Priporoči

  • Kazalo
    " "