Branko Gradišnik, pisatelj in prevajalec (16. februar 2006 ob 18:00)
Nazaj na seznam klepetov
Gradišnik se je kot prevajalec nazadnje podpisal v delo J. K. Rowling Harry Potter in polkrvni princ, o katerem ga boste lahko povprašali tudi v klepetu. Gradišnik je kot prevajalec priljubljenih del o čarovniku Harryju Potterju nasledil Janija Kendo, povprašali pa ga boste lahko tudi, s kakšnimi izzivi in težavami se je pri prevajanju spopadal. Kako in zakaj je spremenil nekatere Kendove odločitve o (ne)prevajanju besed in kaj meni o izjemno priljubljenem čarovniku, več o vsem tem lahko izveste, če sodelujete v našem klepetu ... |
V četrtek, 16. februarja, je bil gost MMC-jeve spletne klepetalnice avtor in prevajalec Branko Gradišnik.<Moderator> Pozdravljeni v spletni klepetalnici MMC-ja RTV Slovenija.Ob 17.00 se nam bo pridružil avtor in prevajalec Branko Gradišnik, ki mu vprašanja že lahko zastavljate.
<Moderator> Sedaj se nam bo prtidružil Branko Gradišnik, ki bo začel odgovarjati na vaša vprašanja.
<kkk> Meni se je zdel prevod super, zanima pa me, zakaj ste se odločili za toliko arhaizmov? Je to vaš slog ali ste ocenili, da to izvira iz samega pisanja Rowlingove?
<Branko Gradisnik> Arhaizmi? Tu gre pač za različno doživljanje jezika pri Angležih in mlajših Slovencih. Tole sem izjavil danes v intervjuju za Dnevnik, pa bi bilo kar uporabno za odgovor: Besedišče je natanko tako težko, kakor je težko v izvirniku -- kak gram težje ali lažje, no. Jaz prevoda zagotovo nisem poenostavljal, kompliciral pa tudi nisem. Ampak v kulturah svetovnih jezikov so šolski sistemi usmerjeni v pouk, ki otroke spodbuja k sampostojnemu in nenehnemu bogatenju besednega zaklada -- tako iz bralnega konteksta kot iz besednjakov. To lahko vidim tu v Zagrebu, kjer moja dvojčka hodita v ameriško šolo, vsak dan. Tako šolanim otrokom ni težko, ko odrastejo, brati niti Shakespearja in doživljati njegov jezik kot legitimno materinščino. Pri nas pa moramo Shakespearja za vsako generacijo nanovo prevesti, ker naj bi bili prejšnji prevodi -- pazite, Župančičevi! -- zanič, pardon, zastareli! Seveda pri nas ni težko videti vzročno-posledične zveze med šolskim sistemom, ki temelji na "prilagajanju razvojni stopnji", in učenci, ki se zgražajo nad "gnjusnem Gradišnikem ko b kr prepretekli čs uporablu - fej"!
<kkk> Zakaj ste se odločili, da boste prevedli tudi nekatere besede, ki jih je Kenda puščal v izvirniku?
<Branko Gradisnik> Ne spominjam se na pamet takih primerov, navedite prosim
<tinka> Na katero prevedeno besedo ste najbolj ponosni?
<Branko Gradisnik> Najbolj sem ponosen na nekatere prevedke, ki niso uporabljeni, a jih najdete v geslovniku na koncu knjige, npr. Fanged Frizbee = grizbi ipd.
<beast of prey> Na kaj ste bolj ponosni? Na prevod Gospodarja prstanov ali na prevod Harryja Potterja?
<Branko Gradisnik> Ne na eno ne na drugo nisem prav ponosen -- mogoče bi bil, če ne bi prevoda naletela na toliko načelnega neodobravanja. Harryja Potterja sem prevajal z lažjim srcem, ker je v resnici R. vedra pisateljica, ne glede na mračne plasti v knjigi. Pri Harryju sem imel tudi neizmerno pomoč Rajka Antleja, ki je kot poznavalec prvih 5 knjig sproti preverjal, kako je kaj že prevedel Kenda, in mi dnevno pošiljal nazaj take sezname (seveda sem vmes našel tudi že svojo rešitev, ampak Kendove rešitve sem moral dobiti, da sem lahko potem odločal, kje bi bilo res neogibno kaj nadomestiti). Se pravi, to je bilo usklajeno timsko delo, pri Tolkienu sem bil pa dokaj sam. V življenju sem pač prevedel tudi že knjige, ki so me navdale z večjim ponosom, ker so bile veliko bolj zahtevne (prevajalsko). Ena je npr. Dediči (Golding), to si preberite, ko utegnete, vam lahko spremeni življenje!
<tara> Zakaj je bilo knjigi najprej naslov Princ nečiste krvi?
<Branko Gradisnik> Ne vem. Jaz tega gotovo ne bi tako prevajal -- nečista kri je angl. impure blood, nič drugega. Če bi v izvirniku pisalo Mud-blood, potem bi še razumel, tako pa ni bilo mogoče drugače, kot sem prevedel. Ne bi rad komu pokvaril branja, zato ne grem v podrobnosti.
<frufru> Koliko časa ste porabili za prevod knjige?
<Branko Gradisnik> Natanko dva meseca. In še teden dni, da sem opravil prvo branje. Potem sem imel božični odmor, novo leto in rojstni dan. Potem še dva tedna za usklajevanje, odločanje o tem, katere kendizme bomo obdržali in katere nadomestili z novimi prevedki, kajti v bistvu sem ves čas delal dva vzporedna prevoda, enega, v katerem je vse bilo tako, kakor bi bilo, če bi oral ledino, in drugega, v katerem sem dosledno upošteval "kontinuiteto". Še teden dni za korekture in urejanje geslovnika, ki je dodan knjigi in v kateri imate odgovore na večino relevantnih vprašanj. To je tudi povsem normalen prevajalski tempo. V resnici gre za računstvo: devet tednov pomeni 45 delavnikov in 10 delopustnih dni. Izvirnik je obsegal 600 strani. Z dvanajstimi stranmi na delovnik in šestimi na delopust sem prišel ravno lepo skozi. Za stran potrebujem v povprečju pol ure.
<evikeysn> Kaj bi naj bil žbičevček? Besede nisem zasledila v nobenem slovarju, niti v tistem na koncu knjige, niti nikjer na internetu.
<Branko Gradisnik> Žbičevec = žganje iz žbic. Žbičevček = pomanjševalnica, po zgledu "šnopček" ipd. Prevajalec mora nenehno "iznahajati" nove izraze, če noče prevajati opisno (ali kar izpuščati, kot počno nekateri simplifikatorji). Teh besed si seveda ne izmislimo, ampak jih slovenska besedotvorna Logos že vsebuje inherentne in jih je treba samo "pobrati" iz te metamreže, da tako rečem.
<Timer> Kenda je večino imen prevedel glede na karakterne značilnosti osebe (McHuddra je huda, Zoprnach je zoprn...). Tako imena lepše zvenijo in imajo bolj jasno razkrit pomen. Zakaj ste se vi tako zelo oklepali originalnega imena in s tem dobili precej okorne prevode?
<Branko Gradisnik> Ne vem, odkod vam to. Navedite konkretno, pa bom konkretno odgovoril. Poleg tega je R. v svojih namigih že določila, kkatera karakterna ali humorna značilnost jo zanima. Kenda je s svojimi odločitvami, ki se pomensko oddaljujejo, poteptal avtorico. Navedite zgled za okornost -- Toastwamp? Vedremuessli? ali kaj?
<al> Pri katerih letih ste napisali prvo pravo literarno delo?
<Branko Gradisnik> Pri enajstih -- dramico. Pri 14 sem pisal že nekakšne jonescovske antidrame. Pri 16 sem objavil dramo v Problemih. Seveda zanič. Pri 17 sem začel z Emilom Filipčičem pisati fantastičen roman, pisala sva do 22 leta in ga končala. Izšel je kot Kerubini (skupno ime avtorja Jožef Paganel). Potem ko sva se s Filetom razšla kot pisatelja, sem imel kar precej težav, da sem se pobral in razpisal (kolikor sem se). Zdaj pišem bolje.
<al> Lahko pričakujemo nadaljevanje zares zabavne dvojice knjig o potovanju po Irski in po Siciliji?
<Branko Gradisnik> Hvala. Verjetno bo sledila še ena, ker pa nočem nobenega štosa prodati dvakrat, bo najbrž trajalo nekaj let, da nastane tretja knjiga. O Hrvaški verjetno. Trenutno imam sicer diplomatski "gag" -- ne smem objavljati, da ne bi bila svetovna diplomacija užaljena.
<Timer> Ali ste, predenj ste se lotili prevoda, prebrali vseh pet dosedanjih knjig v angleščini in v slovenščini? Se vam to zdi potrebno?
<Branko Gradisnik> Ne, nasploh NIKOLI, če se le da temu ogniti, ne berem vnaprej -- s tem si prevajalec namreč pokvari tisto, čemur pravim bralska nedolžnost. Razumete, prevajalec mora po sili razmer tako ali tako vedeti več od pisatelja izvirnika, kajti ta si lahko dovoli, da napiše tudi kaj v tri dni (takih primerov je tudi v odlični literaturi obilo), prevajhalec pa mora vse razumeti (ali vsaj misliti, da je razumel). Če berem vnaprej, potem preveč vem in grozi, da bom preveč "vpisal" v pomensko podstat prevoda. Skratka, prevod bo preveč umljiv, pregladek, pretekoč, premalo obskuren, če hočete. Ne Potterja ne LotR nisem bral, delal sem sproti in sem na to ponosen. Seveda to pomeni, da je treba po prvi roki prebrati in dodelati, zagladiti, ker sicer pride do lukenj tudi tam, kjer jih v izvirniku ni. Nekatere knjige sem seveda prebral -- gre za tiste, ki sem se med branjem tako navdušil zanje, da sem potem priganjal založnike, dokler se ni kak urednik ogrel za reč. Vendar pa sem vedno pazil, da je med branjem in prevajanjem minilo dovolj časa, tako da sem že pozabil, kar sem morda vedel.
<beast of prey> Kakšne so največje razlike, če prevajanje Harryja Potterja primerjate s prevajanjem Gospodarja prstanov?
<Branko Gradisnik> Aha: Potter proti GP -- Potter je lažji, vedrejši, prijetnejši, nekoliko dickensovski. Prijetno ga je prevajati. Rowling je srčno dobra ženska. Lordu se pozna, da ga je pisal človek brez pisateljskega talenta (pa z velikim jezikovnim znanjem in poznanjem srednjeveške mitologije in literature). Je mestoma okorno pisanje, prva knjiga je en sam uvod, saj se v resnici iz epizode v epizode nič ne zgodi. Vendar sem vzljubil izziv, ki ga je ponujal Tolkien prevajalcu. Kar je v knjigi iskreno in me je res pritegnilo, pa je transponiranje izkušnje T. v jarkih svetovne vojne v Srednji svet (on je bil hobit tam pod nemškimi bombami).
<ptička> Kaj sami mislite o pisanju J. K. Rowling? Je priljubljenost njenih del zaslužena?
<Branko Gradisnik> Za to, da postaneš priljubljen, ne smeš biti preveč visokoleteč. Mislim, da R. ni visokoleteča, ni pretenciozna, in prav zato je lahko uspela. Nekoliko so jo seveda tudi promovirali in "naredili". Susannah Clark (Jonathan Strange & Mr Norrell) je napisala knjigo iz sveta čarovništva, ki literarno presega R. za sto klafter, ampak ne verjamem, da bo kdaj tako priljubljena. Za priljubljenost je dandanes, ko se niža zahtevnost v šolah, treba nekaj komodnosti.
<Timer> Zakaj ste uničili gorenjski naglas Hagrida? Hagrid je namreč 's planin' in prejšnji naglas se mu je resnično podal.
<Branko Gradisnik> Saj ni bil gorenjski, bil je "zbrda-zdola", brez vsakega sistema. Preberite o tem geslu v Pojasnjevalniku (posebej v uvodu pišem o obeh naglasih te vrste).
<Polona> Kaj menite, da se bo zgodilo v zadnji, sedmi knjigi? Boste tudi to v slovenščino prevedli vi?
<Branko Gradisnik> Ako bog da. Kaj se bo zgodilo? Ne vem in nočem vedeti, dokler ne bo čas. Ker pa je R. vedra oseba, predvidevam, da bo konec bolj veder, kot ga menda napoveduje. ASaj junaka ni treba ubiti, samo v službo naj gre v banko, pa bo.
<gripa> Vam je ta žanr (potter) blizu, ste prevajali z lahkoto?
<Branko Gradisnik> Za otroke sem veliko prevajal. Žanr mi je bil nekoč bliže kot zdaj -- posebno kot otroku (Čarodejna kreda, Tri kraljeve opice itn.). Prevajam pa večidel vse od kraja enako zlahka, to je pač vprašanje sinaps v možganih, ki so se mi kdove zakaj (morda geni?) organizirale tako, da lahko, npr., velike nagradne slikovne križanke v Delu rešujem tako, da prej počrnim vse vodoravne namige...
<mojca> te ob prevajanju dela postali ljubitelj Harryja Potterja? (po domače: ali se 'padli not'?)
<Branko Gradisnik> Da bi mi spremenil življenje, to pač ne. Ej, sem kot poklicen morilec -- ne smem se čustveno preveč vezati, če želim biti učinkovit.
<Lilian> Zakaj trdite da so Kendovi prevodi zanič, ko pa jih sploh niste prebrali?
<Branko Gradisnik> Nikjer nisem trdil česa takega. No, če se vam zdi reč pomembna, si vzemite toliko časa in preberite geslovnik na koncu knjige, pa boste lahko samo videli, zakaj je bilo nekatere treba nujno nadomestiti. Kende nisem nadomestil, ker bi bil boljši prevajalec, ampak, kolikor vem, ker je sodelovanje med njim in Epto postalo žal nemogoče. O razlogih bo morda kdaj spregovoril g. Dolinšek, ki je tam šef.
<beast of prey> Kateri filmi so vam bolj všeč? O Harryju Potterju ali Gospodar prstanov?
<Branko Gradisnik> Gospodar prstanov, precej bolj. O okusih se ne razpravlja, nima smisla.
<Moderator> Klepet z Brankom Gradišnikom se bliža koncu: sprejeli bomo še tri vprašanja.
<fff> katera je najboljša knjiga, ki ste jo prebrali v zadnjem času?
<Branko Gradisnik> Najboljša knjiga v zadnjem času -- tu ste me spravili v zadrego, kajti profesionalna deformacija mi ne dovoli, da bi "samo bral". Če jeprevod slab, se jezim po strokovni plati, če je izvirnik dober, ga začnem brati z idejo, da bi našel založnika za prevod, to vse vpliva na mojo bralsko recepcijo. Grem malo v spalnico pogledat, kaj imam na omarici. Aha, zelo všeč mi je bila Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce (Gombrich), sem jo tudi bral dvojčkoma (9 let). Mislim, da bi zlahka nadomestila ves uradni učni program do mature, kar se tiče zgodovine. Sicer berem veliko, a ne več "iz uživancije" -- in niti zato ne, da bi se česa novega naučil. Mislim, da se človek, ki je prebral recimo 100 knjig, new more nadejati, da bi v kateri naslednji še lahko našel kaj, česar ne bi mogel najti v prvih stotih. Zato je treba precej paziti na to, katerih bo prvih sto.
<Jan> Katera knjiga je zaznamovala vaše otroštvo?
<Branko Gradisnik> Otroštvo: imel sem doma dostop v očetovo knjižniso in sem bral vse od kraja, pri 9, 10 letih recimo Balzaca, Dostojevskega, pa seveda očetove prevode. Najbolj me je profilirala in mi o življenju največ povedala Jeromova Trije možje v čolnu. Je nesmrtna, posebno v Šircljevem (če sem si prav zapomnil ime) prevodu in z Gromovimi ilustracijami. Priporočam.
<mira> Bi šli prvih pet knjig o Harryju Potterju še enkrat prevest? Se vam zdi, da bi bilo to potrebno?
<Branko Gradisnik> Če preide saga v klasiko, jo bo treba še izdajati. Če se založba in Kenda ne domenita drugače, potem bo založba težko ponatiskovala Kendov prevod (ki je, roko na srce, bolj priredba -- že Rožmarinova ulica na začetku prve knjige je v resnici Kostenikin privoz, na primer). Torej bo treba narediti nov prevod. Če bo založba želela izdati kritičen prevod, ki sledi izvirniku, potem bi me to delo morda utegnilo zanimati, če bom seveda še utegnil in znal (staramo se, pojemajo moči, peša vid, zatipkavam se, skratka, Eisenheimer se bliža...)
<Trixy> VSE nas zanima zakaj je Nagini moškega spola in zakaj je udav!
<Branko Gradisnik> Navajam iz svojega Geslovnika, iz katerega se vidi, da je Nagini ž. spola; sam bi ga prevajal gotovo kot moškega, saj ima tipično moškom ime (italijanski priimek). Najbrž se je Kenda ravnal po slovničnem spolu v slovenščini (kjer ima predominanco kača). Podobno je storil, ko je zamenjal spol in ime neki žabi (Hilary, v izvirniku Trevor), ker se ni domislil, da imamo v slovenščini tudi žabce -- kakor tudi kačake. Priporočam branje geslovnika. Nagini, ž. sp. (= K) < Nagini >
<grom> Poznate kakšno knjigo po kateri bi bilo "nujno" posneti film? Po možnosti slovenskega avtorja?
<Branko Gradisnik> Sam imam slabe izkušnje s tem. V življenju sem napisal dva scenarija (eden je dobil tudi zlato areno v Puli, kar je čudež, ki ga je predmano izvedel, mislim, Partljič z Vdovstvom Karoline Žašler), pa sem bil s filmoma potem tako nezadovoljen, da sem obakrat napisal knjigo, potem ko je film že nehal igrati. (Gre za roman Leta po filmu Leta odločitve in roman Nekdo drug po istoimenskem filmu). Domače avtorje slabo berem, velikokrat odložim po prvih stavkih, so tako pretenciozni. Kovačič je bil v redu, a bi ga film zmasakriral. (Ves čudež detajlov se izgubi v scenerijo.) Torej nimam odgovora.
<Moderator> Vsem, ki ste se odzvali na povabilo v spletno klepetalnico MMC-ja RTV Slovenija se najlepše zahvaljujem za sodelovanje in vas vabim, da se nam spet pridružite jutri ob 12.00, ko bo na vaša vprašanja odgovarjal Tone Vogrinec.
NAPREDNE STORITVE
