Janez Škrubej, nekdanji generalni direktor Iskre Delta (10. december 2008 ob 12:00)
Nazaj na seznam klepetov
Škrubej je pred kratkim napisal knjigo z naslovom Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo, v kateri pojasnjuje, s čim je bilo mogoče Iskri Delti nadomestiti svojo majhnost in kljub ameriški prepovedi izvoza izdelkov informacijske tehnologije v vzhodne države postaviti v letu 1985 na noge do tedaj eno največjih računalniških omrežij na svetu, omrežje kitajske policije. V knjigi Škrubej opisuje bitko za obvladovanje informacijske tehnologije v času hladne vojne med Vzhodom in Zahodom. Bitko naj bi vodile predvsem obveščevalne službe ZDA, Sovjetske zveze, Indije in Kitajske, pomembno vlogo pa naj bi odigralo tudi podjetje Iskra Delta. Janez Škrubej je bil prvi vodja predstavništva Digital Equipment Corporation (DEC) za Jugoslavijo in eden izmed ustanoviteljev Delte ter njen generalni direktor. |
V sredo, 10. decembra, ob 12.00, bo gost spletne klepetalnice MMC-ja Janez Škrubej, generalni direktor družbe Iskra Delta od vključitve v Iskro naprej. <moderator> Pozdravljeni v MMC-jevi klepetalnici. Ob12. uri se nam bo pridružil Janez Škrubej. Vabljeni k zastavljanju vprašanj.
<moderator> V klepetalnici se nam je pravkar pridružil naš gost. Začenjamo s klepetom.
<bonzo2> Ali Slovenija dovolj vlaga v razvoj informacijske tehnologije?
<Janez Škrubej> Mislim, da ne. Prva stvar, ki se kaže, je mačehovski odnos do fakultete za informatiko. Tam sem imel predstavitev knjige, videl sem, da delajo v tesnih prostorih. Pri vseh lepih besedah o vlaganju v razvoj je vlaganje v razvoj informacijske tehnologoije še zmeraj mačehovsko.
<larči> Kaj natančno ste delali na Kitajskem. Ste policijo opremili z računalniki, programsko opremo ali še s kakšnimi drugimi tehnološkimi zadevami?
<Janez Škrubej> Mi smo za kitajsko policijo, ki nas je izbrala na sejmu za informatiko v Zagrebu, saj so videli, da od nas dobijo rešitev, ki jo od Američanov ne morejo, naredili celoten projekt informacijske mreže. Njihova policija je bila tedaj prva na Kitajskem in tudi ena največjih v svetu, glede na to, da smo povezali njihova glavna mesta na področju vse države, ki je, kot veste, zelo velika. Projekt je bil narejen iz naših 8.000 računalnikov Delta, ki so vsebovali t. i. vax procesorje ameriške firme Digital Eqipment Corporation. Programska oprema in aplikacije ter komunikacijska oprema za te povezave je bila razvita v Iskri Delti,nekoliko tudi v povezavi s firmo Energoinvest iz Sarajeva.
<marko> Je Delta takrat s "kitajskimi" in podobnimi posli dobro zaslužila? Je bil to tako kot danes odlično plačan posel?
<Janez Škrubej> Delta je na tem poslu zelo dobro zaslužila, kajti oni sploh niso veliko debatirali o ceni, takšno rešitev so namreč potrebovali. Predvsem pa so potrebovali, da smo mi izšolali preko 120 strokovnjakov z njihove policijske akademije, ki so prišli na šolanje v Slovenijo, v Novo Gorico, kjer je Iskra Delta tedaj imela enega najmodernejih izobraćevalnih centrov za področje informacijske tehnologije.
<zlatouh> Lahko navedete kakšen detajl pri vlogi Delte v bitki za informacijsko tehnologijo med vzhodom in zahodom?
<Janez Škrubej> Teh detajlov je bilo več, mislim, da sem jih zelo sistematično opisal v knjigi Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo. Ko smo dali v pogon do tedaj eno največjih računalniških omrežij, smo zbudili interes navejčih držav, kot so bile Sovjetska zveza, Indija in seveda ZDA. Niso verjeli, zlasti Američani ne, da bomo mi lahko ta projekt speljali brez pomoči ameriških strokovnjakov. Na nas so se spravile z raznimi interesi obveščevalne službe ZD, Sovjetske zveze, Indije in Kitajske, česar pa se mi v svoji zagnanosti tedaj nismo zavedali. Drugi pomemben detajl, zakaj smo postali interesantni za največje države, je bila predstavitev projekta paralelnih superračunalnikov Parsis pod vodstvom prof. dr. Antona Železnikarja na vodilnih univerzah v Ameriki in na Japonskem. Kot veste, bodočnost računalništva je v paralelnem procesiranju, za kar je imela Delta že v sredini 80. let postavljen razvojni projekt.
<k1111> Baje so se za vas oz. podjetje zanimale tuje in odmače obveščevalne službe. So vas zasliševali in kaj so želeli izvedeti?
<Janez Škrubej> Te službe delajo bolj zvito. Ne zanimajo jih toliko posamezniki kot tehnologije in znanja inženirjev. Hoteli so pridobiti naše strokovnjake in nas imeti čim bolj pod kontrolo v našem razvoju. Predvsem zahodne službe so delale na tem, da bi nas čim bolj ovirali v razvoju, preko medijev in svojih podpornikov v Jugoslaviji so ustvarjali klimo, da se lasten razvoj ne splača, vse zato, da naša znanja ne bi prišla v roke držav, ki niso bile v prijateljskih odnosih z ZDA. Ko so bili ti pritiski najmočnješi, leta 1988, se je v našo zaščito vključila tudi kontraobveščevalna služba tedanje Jugoslavije. O več detajlih pišem v knjigi.
<žile> Zanima me zaaj je knjiga napisana v 3 osebi ednine če pa ste bili sami glavni akter dogajanja. Tudi me moti da v knjigi ni imen takratnih nosilcev oblasti ki so izvajali blokade. Zdaj je že minilo dovolj let da bi to vendarle bilo možno. Če drugače ne kot indeks na kocu knjige. Ali bo kmalu ponatis v Sloveniji. Za ponatis bi bilo dobro upoštevati moje predloge. Pa še nekaj: stilističbo bi bilo dobro knjigo še malo zlikati - na nekaterih mestih. Hvala in lep pozdrav - študent, absolvent informatike iz Ljubljane.
<Janez Škrubej> V tretji osebi pišem zato, ker opisujem le dogodke, ki so se dogajali v 80. letih v svetu v bitki za informacijsko tehnologijo med omenjenimi največjimi državami na svetu. Moj namen, ko sem pisal knjgo, ni bil, da bi obtoževal kogarkoli za pretekla dejanja, ker za mlajšo generacijo, ki ji je moja knjiga namenjena za vzpodbudo pri razmišljanjih, ti ljudje danes ne pomenijo kaj veliko. Zato na svojih vabljenih predavanjih omenim določene glavne nosilce, predvsem tiste, ki so nam stali ob strani. Glede ponatisa: razmišljam o angleški verziji knjige, kajti glede na odzive, ki sem jih dobil ob izdaji knjige, me prepričujejo, da je opis bitke interesanten tudi za druge ljudi po svetu, kajti v 80. letih je bila edino Delta tista, ki je na področju informacijske tehnologije sledila ZDA, seveda pa tudi malokdo ve, da so nas zaradi našega znanja in tehnoloških dosežkov obiskali predsedniki SZ, Indije in Kitajske.
<anikatomaz> Kako je lahko tako uspešno podjetje zdrsnilo v stečaj? Kdo ga je želel uničiti in zakaj?
<Janez Škrubej> Mislim, da sem to temo dosti nazorno opisal v knjigi in v zadnjih dveh poglavjih opisal tudi, zakaj smo morali biti uničeni glede na to, da danes zmagovalec v tej hladni vojni še dalje suvereno obvlada razvoj in standarde s podorčja inofrmacijske tehnologije in da je prav zaradi tega danes ves svet odvisen od njega.
<gregor> Iskra Delta se je nahajala tudi v Novi Gorici v zgradbi, kjer je sedaj igralnica Perla. Kaj se je dogajalo tam?
<Janez Škrubej> To je tipičen primer tega, da je nekdo dal nalog, da se poceni proda zelo dobro opremljen in za tiste čase najmodernejši informacijski center za namene, ki ne bodo imeli nobene veze z tem področjem. To igralnico, če bi želeli, bi lahko zgradili tudi drugeje, ob meji z Italijo. Danes bi univerza v NG imela zelo dobro opremljeno zgradbo z najsodobnejšo infrakstrukturo. Na področju informatike pa bi igrali drugo vlogo po osamosvojitvi. Pred letom 1990 je bila Iskra Delta zakon za vse vzhodne države na področju računalništva in informatike, kar pa se danes kaže v tem., da so nas v večini teh držav (Češka, Poljska, Madžarska...) prehiteli.
<žile> Če logično sklepamo iz vaših odgovor so Delto uničili Američani ob asistenci domače politike, ali ne ?
<Janez Škrubej> Poenostavljeno tako, to pa zaradi tega, da naši dosežki pod nobenimi pogoji ne bi prišli pod roke Sovjetske zveze, sploh po obisku takratnega predsednika Gorbačova (v začetku leta 1988). Od tam naprej so bili pritiski z obeh strani takšni, da jih brez lastne države ni bilo mogoče zdržati, kajti Jugoslavija je v tem času razpadal, lastne slovenske države pa nismo imeli.
<petelin> Istočasno, kot pri vas, so se Kitajci izobraževali v Sloveniji pri IBM. Gotovo vam je kaj znano o tem?
<Janez Škrubej> Pri IBM-ju se sigurno niso izobraževali, ko so bili v Jugoslaviji, ker takrat IBM-a ni bilo v Sloveniji, ampak je bil tu le njihov zastopnik in se o najnovejših tehnologijah ne bi imeli o čem pogovarjat.
<moderator> Klepet se počasi izteka, gostu bomo zastavili še nekaj zadnjih vprašanj.
<flox> Kaj menite o e-upravi, e-davkih? Je s tehničnega vidika stvar dovolj dobro rešena in ali te storitve tudi sami uporabljate?
<Janez Škrubej> Ja, e-uprava je dobro zastavljena, vendar bi po mojem bilo lahko v njeno izgradnjo vključenih več rešitev iz slovenskih podjetij. Predvsem pa bi morala država razpisat projekte in njih kot take prva ponudit domačim strokovnjakom in šele nato iskat ponudbe od ameriških podjetij.Plačila in podobne storitve uporabljam tudi sam.
<LJXYZ> Kako ocenjujete današnje stanje v podjetjih, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo?
<Janez Škrubej> Stanje ni dobro, ker so preveč razdrobljena in nepovezana in ker nimajo resne podpore lastne države.
<sadjek> Kako v "toku" z razvojem inforamcijske tehnologije ste danes? Spremljate razvoj in kaj se vam zdi največji dosežek zadnjih nekaj let?
<Janez Škrubej> Razvoj spremljam predvsem, ker sem vključen v razvojne dosežke MIT-a kot njihov alumnij. Predvsem pa prihod interneta 2, ki bo zgrajen na video platformi.
<tonka> Kaj menite o popolni svobodi interneta? Ste za ali ste za omejevnaje?
<Janez Škrubej> Internet je danes predvsem svetovna knjižnica znanja. Kot sem napisal v knjigi, skoraj tako pomemben za nadaljnji razvoj kot voda, zato mislim, da bi bilo vsako omejevanje prej škodljivo. Kontrolo nad njim in razvoj imajo pa tako ali tako samo Američani.
<žile> Ali so kakšne realne možnosti, da se primer Delta ponovi, seveda v modificirani obliki.
<Janez Škrubej> Delta je nastala slučajno, sicer v nepravi državi v nepravem času. Zato mislim, da je tedaj nadaljni razvoj na področju informacijske tehnologije tako močno pod kontrolo Američanov, da bi se kakšen resen razvoj na tem področju izven kontrole Amerike, pravočasno preprečil.
<linux> Če primerjate znanje o informatiki današnje mladine in poznavanje tega področja takrat - Ste presenečeni nad razvojem?
<Janez Škrubej> Ne, nisem. Mi tedaj nismo veliko zaostajali za Američani. Smo bili na nekaterih področjih celo pred njimi in smo s podjetji imeli resničen partnerski odnos, kjer smo dajali znanje za znanje (nismo trgovali), ker edino to šteje, na področju najnovejših tehnologij.
<moderator> Gostu se zahvaljujemo za sodelovanje, klepetalcem pa za vprašanja. Pridružite se nam ob naslednjem klepetu.
NAPREDNE STORITVE
