Reporteri: Naslov epizode: Prozor u zatvoreno društvo; Izvršiteljeve žrtveOdnos države prema svojim najmalađim stanovnicima mnogo govori o zemlji samoj, bilo da je riječ o uspjesima sustava ili problemima. Kada je riječ o Sjevernoj Koreji, poznato je da se o njoj malo zna, osim da je desetljećima na snazi nepropusna diktatura dinastije Kim. U svijet idu samo slike uspjeha. Tu sport ima posebno mjesto, a treniranje djece koja moraju pronositi slavu naroda upozorava na svu bijedu zatvorenog društva.
IZVRŠITELJEVE ŽRTVE Kada odrasli završe u zatvoru, što se događa s njihovom djecom? Tko se o njima brine, kako funkcionira ta briga? U Pekingu postoji institucija koja brine o djeci kažnjenika. Osnovala ju je baka Zhang, kako je zovu, koja pokušava koliko može pripremiti djecu za život nakon sirotišta. U zemlji s milijardu i 400 milijuna stanovnika, drastičnim razlikama sela i grada, je li to pravilo ili izolirani slučaj?
Stalin se vračaDokumentarni program / Zgodovina, Velika Britanija
Josif Visarionovič Džugašvili, najbolj znan kot Stalin naj bi se zdaj vračal.
Reporter John Sweeney potuje več kot 5000 milj skozi staro Sovjetsko Zvezo od Stalinovega rojstnega kraja v Gruziji do nekdanjega delovnega taborišča v Rusiji, da bi izvedel, ali je bil eden izmed najbolj razvpitih množičnih morilcev 20. stoletja v resnici rehabilitiran. Neusmiljeno je pognal v smrt milijone ljudi zaradi vojnih zločinov, terorja in lakote. Josif Visarionovič Džugašvili, najbolj znan kot Stalin pa naj bi se zdaj vračal. Mnogi Rusi smatrajo Stalina za enega največjih ruskih voditeljev. Kritiki Kremlja trdijo, da se pod Putinom Stalina spet poveličuje in da se s pripovedovanjem polresnic iz ruske preteklosti zakriva zločine proti človeštvu. Ta najznamenitejši gruzijski človek je bil za ene genij, za druge tiran, za mnoge uganka. Najnovejše ankete so postavile Stalina še vedno med največje Ruse vseh časov. Le tretjina verjame, da je bil kriminalec. Navadni ljudje imajo radi močne voditelje. Rusi so v zgodovini živeli v skupnosti brez osebne svobode. Večinoma so bili sužnji, ki so delali najprej za carje, potem za boljševike. Ponos na državo je mogoče vzdrževati z omalovaževanjem Stalinovih slabih dejanj in poveličevanjem sposobnosti vladanja. To imenuje Putin »pozitivna domovinska zgodovina«. Stalinovi zagovorniki smatrajo njegovo ekonomijo v tridesetih letih 20. stoletja za enega izmed njegovih največjih dosežkov. Celo Churchill je trdil, da je Stalin našel Rusijo, ki je orala z lesenim plugom in jo zapustil v atomski dobi. Toda Stalinova industrializacija je zahtevala pošastno ceno. Danes življenje v Rusiji ni tako kot je bilo za časa Stalina, a mnogi kritiki Kremlja trdijo, da lahko tam slišite njegov odmev. Putin ni stalinist, a kopati v moderni Rusiji tako globoko v zgodovino pripelje v strašne težave. Zgodovina mora biti objektivna in tako je treba tudi posredovati v šolah, ne glede na to, kako slaba je. A o tem v današnji Rusiji ni mnogo znamenj.
Dokumentarni program / Zgodovina, 10. del, Hrvaška 2012
Tudi po Titu - Tito! Titova spoznanja o ubojih emigranatov, likvidacija Stjepana Đurekovića.
Dokumentarno-igrana serija v desetih delih obravnava čas od prvih obveščevalnih korakov JTS (šolanje v Stalinovem NKVD od 1935 do 1940) do zadnjega atentata Službe državne varnosti (Udba) v emigraciji leta 1988.
Amerika, zgodba o ZDA: Na zahod Dokumentarni program / Družboslovje, 3. sezona, 5. del, ZDA
Amerika, zgodba o ZDA: Na zahod.
Pred 300 milijoni let je na Zemljo padel meteorit. Gorovje Apalači je zadel s silo sto tisoč atomskih bomb. Osemkilometrski krater, ki ga je povzročil, je ustvaril Cumberlandsko sotesko in odprl vrata na zahod. Ozemlje zahodno od Cumberlandske soteske so si leta 1775 lastile Britanija, Francija in Španija, pa tudi nekaj sto indijanskih plemen. Toda pravica do te rodovitne dežele, pa tudi njena bogastva, na tisoče ton zlata in srebra, pripadajo najmočnejšemu – tistemu, ki jo osvoji. Marca 1775 je raziskovalec Daniel Boone prodiral na zahod. Boone in njegovih 35 mož so si utirali pot skozi Cumberlandsko sotesko.
Jugoslavija - država za jedno stoljeće, dokumentarna serija Godina proizvodnje: 2007. Naslov epizode: POSLIJERATNA TITOVA JUGOSLAVIJA Epizoda: 3 Treća epizoda serije prikazuje događaje u poslijeratnoj, drugoj Jugoslaviji. Boljševizacija, nacionalizacija, kolektivizacija sela te ukidanje parlamentarizma obilježja su prvih godina u novoj tvorevini, međutim, glavni pečat tom razdoblju dat će sukob Staljin-Tito kao i postupno napuštanje sovjetskog modela socijalizma.
Scenarij: Luka Mitrović Redatelj: Zdravko Bilandžija i Ninoslav Lovčević Produkcija: HTV Urednik Dokumentarnog programa: Ninoslav Lovčević
Prikaži vse kanaleHRT 1, 02. 07. 201217:55 - 18:30
Jugoslavija - država za eno stoletje (Jugoslavija - država za jedno stoljeće) Dokumentarni program / Zgodovina, 16. del, Hrvaška 2012
Hrvaška v vojni.
Začetek poletja 1991 - Srbi in JLA zasedejo številne hrvaške kraje. Napad na Dubrovnik, pade Vukovar. Sabor oktobra razglasi dokončen razpad SFRJ. Mednarodna skupnost je pripravljena priznati nove države.
Jugoslavija - država za jedno stoljeće, dokumentarna serija Naslov epizode: Previranje u Bosni i HercegoviniEpizoda: 17 Rat se nakon Slovenije i Hrvatske seli u Bosnu i Hercegovinu. Bivša JNA, a sada zapravo srpsko-crnogorska vojska sa sedam korpusa, zauzima ratne položaje. Sarajevo je u obruču dobro naoružanih Srba, ali ipak će izdržati do kraja rata.
Montažer: Boris Franko
Scenarij: Luka Mitrović Redatelj: Zdravko Bilandžija Produkcija: HTV, 2007. Urednik Dokumentarnog programa: Ninoslav Lovčević
Švica se ponaša z največjim ledenikom v Evropi, najvišjo železnico na svetu in s slavno severno steno Eigerja, ki jo imenujejo tudi stena smrti.
Eiger je med najnevarnejšimi gorami na svetu , njegova severna stena je 1800 metrov krušljivega apnenca, navpičnega ledu in tulečih vetrov. V severni steni je umrlo več kot 60 plezalcev, toda gora še vedno neustavljivo privlači. Njena zgodovina je odsev evropskih političnih trenj v 20. stoletju, gora je preizkusno polje, kraj inovacij in postavljanja novih meril. Eigerjeva zgodba se je začela leta 1858. Irec Charles Barrington se je z okoliškima vodnikoma povzpel na vrh po zahodnem grebenu. V drugi polovici 19. stoletja so v Alpah vodili Britanci. Bili so gonilo zlate dobe alpinizma.
