Neučinkovitost nadzornih svetov - torek, 7. junija, ob 21.45 na TVS 2
Po raziskavi inštituta za management v Lozani se je Slovenija pri oceni uspešnosti nadzorovanja uprav podjetij uvrstila na zadnje 59. mesto med državami sveta. Gorazd Podbevšek iz Združenja nadzornikov Slovenije je opozoril, da je to samoocena nadzornikov, ki so očitno delo naših nadzornih svetov ocenili slabše kot predstavniki ostalih držav.
Sonja Šmuc iz Združenja manager nam je preko vidokonference pojasnila, da Slovenija z zgolj dvajsetimi leti izkušenj na področju koorporativnega upravljanja, nima dovolj znanja. V tujini je ta sistem uveljavljen že več kot sto let in težave v sistemu so se pokazale tudi pri njih. Pri nas je po njeni oceni problem, da imamo na tem področju spodobno zakonodajo, ki pa ne spoštuje temeljnih načel korporativnega upravljanja. Tako kot Podbevšek je tudi Šmuceva opozorila, da je naloga nadzronikov, da delajo po lastni presoji v dobro družbe. Dodala je, da imamo pri nas večinoma delegetski sistem in nimamo pravne prakse v okviru katere bi kateri izmed nadzornikov odgovarjal za škodovanje družbi. Izpostavila je tudi vplivanje politike na nadzornike v družbah, kjer ima svoj delež država. Ta naj bi po dobre nadzornike odganjala z nizkim plačilom in omejevanjem števila nadzornih svetov v katerih so lahko nadzorniki člani. Ob tem pa pravi Šmuceva, se porodi vprašanje zakaj se pod takšnimi pogoji nadzorniki, ki sprejmejo to funkcijo, zanjo sploh odločijo.
V prispevku smo si pogledali upravljanje z državnim premoženjem. Predsednica uprave Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami Dagmar Komar nam je predstavila delo agencije in njenih nadzornikov. O vplivu na delovanje državnih nadzornikov pa smo spregovorili z nekdanjim ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom. Kristjan Verbičiz Vseslovenskega združenja malih delničarjev nam je zaupal, da je problem pri neučinkovitost nadzornih svetov v prvi vrsti ta, da nadzorniki ne delajo avtonomno in neodvisno. Omenil je tudi problem tega, da je nekdo v eni družbi predsednik uprve v drugi pa nadzornik. Po njegovem gre za konflikt interesov. Tudi on kar se tiče določanja odškodninske odgovornosti, pogoreša sodno prakso
Iz Kopenhagna se je v oddajo vklopila ekonomistka Aleksandra Gregorič, ki tam proučuje delovanje nadzornih svetov nordijskih državah. Na naše vprašanje kje so bistvene razlike med njimi in slovenskimi je med drugim izpostavila nizki lastniški delež držav v gospodarstvu. Država se v delovanje nadzornikov in podjetij ne vmešava. Izključna usmeritev je torej v dobičkonostnost teh družb. Izpsotavila je tudi podatek, da kar polovica nadzornikov ima mednarodne delovne izkušnje ali pa sedi v nadzornih svetih tujih družb. Zato se trenutno dela veliko na vključevanju tujcev v nadzorne svete družb, saj se cenijo njihove izkušnje na tujih trgih. Urban Vehovar iz Akademije za demokracijo je opozoril, gre je neučinkovitost nadzornih svetov del sistemskega problema in da so pri nas odpovedali vsi inštituti nadzora. Celotno krivdo za slabo poslovanje določenih podjetij, ne gre zvaliti na nadzorne svete. Pri tem je izpostavil na velik vpliv politike in pa bančni sistem , ki je te posle »kvazi« zasebnih in državnih podjetij financiral. Raziskavi iz Lozane verjame in pravi, da isti rezultat velja tudi za managerje.Dušan Jovanovič iz Ekonomsko – poslovne fakultete pa je opozoril, da so trenutne gospodarske razmere opozorile na vse slabosti korporacijskega upravljanja. Ne vidi problema v samem sistemu, zakonodaji ampak implementaciji slednje. Pri nas se še ni uspela razviti primerna korporacijska kultura.
In kje so pri vsemu skupaj lastniki? Kot nam je v nadaljevanju pojasnil Podbevšek se mnogi lastniki svoje odgovornosti ne zavedajo. Odgovornost do lastnine naj bi bil tudi točka, ki naj bi se jo v sklopu korporativnega upravljanja na ravni EU čezdalje bolj izpostavljala, saj so za lastnike do sedaj veljale le pravice. Ekonomist Bogomir Kovač je bil mnenja, da bi bila profesionalizacija nadzorniške funkcije zelo pragmatična rešitev za izboljšanje učinkovitosti nadzornih svetov. Dejal je, da obstajajo visoke profesionalne zahteve glede njihovega delovanja, da pa se je v praksi pristop izkazal za amaterski tako iz vidika časa, ki ga nadzorniki porabijo za opravljanje svoje funkcije kot tudi z vidika interesov, ki bi jih nadzorniki morali poznati. Nadzorniki naj bi po njegovih podatkih v mirnih časih za opravljanje svoje funkcijo v povprečju porabili 2 do 3 dni letno. V tem času po njegovem ne moremo pričakovati ničesar kar bi lahko od njih zahtevali. Sicer meni, da bi bilo nadzornikov v primeru profesionalizacije dovolj. Za pokritje slovenskih podjetij bi jih potrebovali okoli 200. To bi morali biti ljudje z znanjem, izkušnjami, mednarodno uveljavljenostjo in dovolj osebne integritete, da bi bi zagotovili njihovo kredibilnost. Kot je še dodal ni nujno, da bi to obliko nadzorništva uporabile vse družbe ampak, da bi v okviru zakonodaje, to možnost vsaj dopustili.
Celotno oddajo si lako ogledate tukaj, sledi pa tudi nekaj zanimivih odlomkov. Vabljeni k sodelovanju med oddajo v živo ali med tednom preko facebooka in videokonference.
Težave nadzornih svetov v Sloveniji
Kovač o tem, koliko časa nadzorniki namenijo svoji funkciji
