Vsi delavci v državnih organih, kateri izdajajo odločbe, sklepe itd po upravnem postopku, za svoje delo odgovarjajo (mimogrede morajo opravljati vsake nekaj let - vsaj tako je bilo- preizkus znanja iz Zakona o upravnem postopku) in vkolikor inštanca ugotovi neznanje, delavec za to odgovarja.
V sodnih postopkih ni niti približno tako, pač pa je inštančno sodišče pristojno za nadzor pravilnosti poteka sodnega postopka in se v sodbo, ki temelji na materialnem pravu, ne sme niti vtikati. Z drugimi besedami, sodniki, kateri so prvi in edini pristojni (in naj bi bili odgovorni) za pravilen potek - zakonitost sodnega postopa po Zakonu o sodnih postopkih in po Zakonu o pravdnem postopku itd, lahko delajo napake, ne da bi za to odgovarjali.
In seveda, zato se postopki vlečejo in zadeve padajo izključno zaradi SLABEGA DELA SODNIKOV (no, pred njimi pa še tožilcev).
Jaz pa menim, da gre za sistemsko korupcijo. Neka zadeva se reši ekspressno. Druga pa kljub zaključnemu predkazenskemu postopku in vložitvi ovadbe obtiči v predalih. Ena taka (Ivan Zidar) že leto dni čaka na obravnavo. Sploh še ni bil razpisan narok. Postavite se pred službene vhode sodišč. Pa boste videli kdaj gospe in gospodje hodijo v služo in iz nje. Vam bo takoj jasno kje smo in koliko spoštovanja so vredni ti ljudje. Zadnje čase veliko slišim in berem, da je neprimerno, ker je šla vlada na dopust. Saj smo v čedalje hujši krizi. Ja res je. Jaz pa se poleg tega sprašujem, zakaj imamo sodne počitnice? Če pa imajo sodišča toliko zaostankov? Zakaj tudi sodniki ne delajo naprej? Zakaj se brez sramu in vesti sončijo pa svetovnih plažah? Na vse skupaj lahko mirno rečem:" Kakršni sodniki, takšno sodstvo. Kakršna oblast, takšna država".
Ja, in še ena stvar: v upravnih postopkih so določeni roki za izdajo odločb, sklepov, odgovorov, sicer lahko nastopi inštitut "molk organa", sodni postopki se pa lahko vlečejo v nedogled in, ja celo, nobenega roka ni niti za pričetek sodnega postopka, kaj šele za konec. Sodstvo ima na to odgovor: če bi bili postavljeni roki, bi trpela kvaliteta dela. Groza! Če sodnik ni usposobljen kvalitetno peljati postopka v najkrajšem roku, ni sposoben sodnik in mora za to odgovarjati (manjša plača, premestitev na drugo - primerno delovno mesto, disciplinska odgovornost). Ne, pri nas so sodniki (bolje rečeno sodnice) svete krave!
Absolutno se strinjam tudi glede dopusta: Vkolikor imam neko nujno delo, ne morem na dopust, saj v interesu čimprej opravljenega dela, me delodajalec ne bo pustil na dopust. V sodstvu pa si vzamejo cel mesec sodnih počitnic. Kaj delajo pa tisti v sodstvu, ki nimajo cel mesec dopusta, imajo mogoče neplačanega?
V naših sodnih postopkih prav vsem udeležencem zelo odgovarja, da so postopki čim daljši in čim dražji in je kobajagi skrajševanje sodnih postopkov en velik blef. Koliko je samo razpisanih obravnav, na katere npr.eden od udeležencev ne pride, obravnava se preloži, pokasirajo pa vsi. Vsem odgovarja, sodnikom, tožilcem, odvetnikom, tolmačem, izvedencem, vsi se lepo napajajo iz proračuna ter zaračunanih sodnih stroškov.
Glede na to, Pan, da očitno kar nekaj poznaš zadevo v drugih državah, zanima me, kaj je tudi v drugih državah inštančno sodišče pristojno za obravnavo samo procesa na nižji stopnji, ali ima pristojnost nadzirati tudi sodbo po materialnih predpisih.
Razlike med postopki v različnih državah so po primerjalnih analizah, ki jih je podal Norman Doukoff velike, razlika je seveda ta, da tako ali drugače postopki tečejo promptno in se zaključujejo, pri nas pa se vračajo na prvo stopnjo, zato sodnice nimajo interesa, da ne bi mirno predale primera naslednji stopnji, ta pa naslednji, dokler spet ne konča na prvostopenjskem. Če bi tako "prelagali delo" drug na drugega slovenski smetarji, bi živeli med kupi smeti, ki bi segali nekje do 5 nadstropja. Zato imamo največ sodnikov na prebivalca(poleg Rusije) in najvišje davke na planetu, kar ni naklučje. Kljub temu molzenju in preplačanju sodniških uslug, "dobimo ven" toliko kot nič, učinka. In kar priča o nazadnjaškem, že kar fevdalnem ustroju države. V sedanji situciji si fevdalizma v taki nedelujoči obliki preprosto ne moremo več privoščit, je predrag.
V naših sodnih postopkih prav vsem udeležencem zelo odgovarja, da so postopki čim daljši in čim dražji in je kobajagi skrajševanje sodnih postopkov en velik blef. Koliko je samo razpisanih obravnav, na katere npr.eden od udeležencev ne pride, obravnava se preloži, pokasirajo pa vsi. Vsem odgovarja, sodnikom, tožilcem, odvetnikom, tolmačem, izvedencem, vsi se lepo napajajo iz proračuna ter zaračunanih sodnih stroškov.
Glede na to, Pan, da očitno kar nekaj poznaš zadevo v drugih državah, zanima me, kaj je tudi v drugih državah inštančno sodišče pristojno za obravnavo samo procesa na nižji stopnji, ali ima pristojnost nadzirati tudi sodbo po materialnih predpisih.
Razlike med postopki v različnih državah so po primerjalnih analizah, ki jih je podal Norman Doukoff velike, razlika je seveda ta, da tako ali drugače postopki tečejo promptno in se zaključujejo, pri nas pa se vračajo na prvo stopnjo, zato sodnice nimajo interesa, da ne bi mirno predale primera naslednji stopnji, ta pa naslednji, dokler spet ne konča na prvostopenjskem. Če bi tako "prelagali delo" drug na drugega slovenski smetarji, bi živeli med kupi smeti, ki bi segali nekje do 5 nadstropja. Zato imamo največ sodnikov na prebivalca(poleg Rusije) in najvišje davke na planetu, kar ni naklučje. Kljub temu molzenju in preplačanju sodniških uslug, "dobimo ven" toliko kot nič, učinka. In kar priča o nazadnjaškem, že kar fevdalnem ustroju države. V sedanji situciji si fevdalizma v taki nedelujoči obliki preprosto ne moremo več privoščit, je predrag.
Poudarjeni del dokazuje da nekaj nakladaš na podlagi tvoje/tvojih zamer do sodišč/a . In vse skupaj nesramno podtikaš kot analizo Doukoffa. Beda.