10. november: Umrl je Žiga Zois
Na današnji dan ...
Objavljeno: 10. november 2017 ob 00:00,
zadnji poseg: 10. november 2017 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Žiga Zois
Zois je bil zadnja leta življenja skoraj popolnoma hrom. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije
Potopljeni čolni, 1956
Opus slikarja Kregarja, ki velja za začetnika slovenske nadrealistične abstraktne umetnosti, obsega več kot 300 oljnih podob. Foto: Moderna galerija
Recep Tayyip Erdogan , portret Mustafa Kemal Ataturk, Turčija
Atatürk je bil prvi predsednik Turčije. Foto: Reuters
Leta 1951 je bil vzhod in zahod ZDA povezan preko direktne telefonske linije. Foto: EPA
Mike Powell
Mike Powell je leta 1991 v Tokiu poletel neverjetnih 895 cm. Foto: EPA
Milan Osterc
Milan Osterc je na tekmi z Romunijo utrl slovenski reprezentanci pot na SP. Foto: RTV SLO
Tomaž Humar
Tomaž Humar je bil eden največjih alpinistov vseh časov. Foto: EPA

Na današnji dan leta 1819 je v Ljubljani umrl Žiga Zois, baron Edelsteinski, slovenski podjetnik, mecen in mineralog.

Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu. Oče je bil Italijanski trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa iz znane slovenske železarske družine. Žiga se je najprej šolal zasebno, nato pa je študiral v Italiji, med drugim tudi na plemiški šoli v Reggiu Emiliji.

Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva, že tedaj pa so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja. Zbral je obsežno knjižnico.

Bil je tudi začetnik industrijske revolucije pri nas. V fužinarstvo je vpeljal številne novosti, kar pa ni moglo ustaviti zatona njegovih fužin. Navduševali so ga tudi minerali. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zanj zbirajo zanimive kamne, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Po njem je poimenovan najbolj barvit mineral zoisit. Pet tisoč primerkov obsegajoče mednarodno znane mineraloške zbirke je tako kot svojo knjižnico z okoli štiri tisoč enotami namenil slovenski javnosti.

Zois je bil torej vsestranski človek. Z Valentinom Vodnikom in Antonom Tomažem Linhartom so ustanovili Zoisov krožek, s čimer so pripomogli slovenski književnosti. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujeval in usmerjal. S tem je postal središčna oseba slovenskega razsvetljenstva.

Pri komaj 32 letih ga je prvič napadel protin, revmatična boleznen, zaradi česar je od leta 1789 počasi hromel, tako da po letu 1797 ni več zapustil stanovanja.Po njem se je vozil s premičnim stolom, podobnim današnjim invalidskim vozičkom.


Leta 461 je umrl cerkveni učitelj, papež in svetnik Leon I.

Leta 1444 je bil v bitki pri Varni ubit poljski kralj Ladislav III. V tej bitki so Turki porazili poljsko vojsko.

Leta 1483 se je v Eislebenu v Nemčiji rodil teolog in začetnik protestantske reformacije, Martin Luter. Njegove zahteve po prenovi Cerkve, izražene v 95 tezah, ki jih je 29. oktobra 1517 nabil na vrata wittenberške cerkve, so navdihnile reformacijo in nastanek skupin luterancev, protestantov ter drugih. V Katoliški cerkvi ga je najbol motilo prodajanje odpustkov. Zavzemal se je, da bi verniki sami prebirali Sveto pismo, in trdil, da človek ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu.

Leta 1549 je umrl papež Pavel III., s pravim imenom Alessandro Farnese.

Leta 1668 se je rodil francoski skladatelj Francois Couperin, ki je igral pomembno vlogo v razvoju francoske glasbe.

Leta 1673 je umrl poljski kralj Michal Wisniowiecki.

Leta 1683 se je rodil angleški kralj George II.

Leta 1759 se je rodil nemški dramatik in pesnik Friedrich von Schiller. Po uprizoritvi Razbojnikov je pobegnil iz Stuttgarta in živel v Mannheimu, Leipzigu in Dresdenu. Pisal je tudi filozofske estetske razprave, predvsem o etičnih nalogah umetnosti.

Leta 1801 je ameriška država Tennesse prva prepovedala revolveraške dvoboje.

Leta 1865 je bil major Henry Wirz kot edini vojaški zapornik, obtožen vojnih zločinov v ameriški državljanski vojni, obešen.

Leta 1888 se je rodil ruski konstruktor letal Andrej Tupolev.

Leta 1905 se je v Zapužah pri Ljubljani rodil slovenski slikar Stane Kregar.Na akademiji v Pragi je študiral slikarstvo pri profesorju Maxu Švabinskem, kjer je diplomiral leta 1935. Kregar je bil predstavnik surrealizma, abstraktnega slikarstva in barvnega realizma. Znano je njegovo delo Fantazija na terasi, sicer pa je ustvaril številne portrete, krajine, tihožitja in stekloslikarstva. Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih.

Leta 1918 je bilo podpisano premirje, ki je pomenilo konec 1. svetovne vojne.

Leta 1925 se je rodil valižanski filmski igralec Richard Burton. V gledališču se je proslavil z Hamletom, v filmu pa z Becketom in Kdo se boji Virginije Woolf? Znan je tudi po zakonski zvezi z igralko Elizabeth Taylor. Umrl je leta 1984.

Leta 1926 so Mičinomijo Hirohita, 124. japonskega vladarja, okronali za japonskega cesarja. Hirohito je državo vodil v obdobju med vojnama, med drugo svetovno vojno pa je bil na strani nemško-italijanskih sil.

Leta 1938 je umrl turški politik, imenovan Oče Turkov, Kemal Ataturk. Bil je prvi predsednik Turčije in je spremenil osmansko monarhično državo v moderno državo evropskega tipa.

Leta 1940 se je Gabon priključil Svobodni Franciji.

Leta 1942 so ameriške in vichyjske enote sklenile premirje v Severni Afriki.

Leta 1951 je v ZDA začela delovati neposredna telefonska povezava med obema obalama.

Leta 1962 se je rodila ena najboljših slovenskih košarkaric Polona Dornik. Leta 1988 je bila z jugoslovansko reprezentanco, za katero je skupaj zbrala 194 nastopov, srebrna na olimpijskih igrah v Seulu.

Leta 1963 se je rodil ameriški atlet Mike Powell. V Tokiu je 30. avgusta 1991 v nepozabnem finalu svetovnega prvenstva z 895 cm postavil svetovni rekord v skoku v daljino. Njegov rekordni dosežek je še vedno veljaven. Za pet cm je popravil rekord rojaka Boba Beamona, ki je bil dosežen na olimpijskih igrah v Mexico Cityju leta 1968. Svetovni prvak je bil tudi leta 1993, na olimpijskih igrah je leta 1988 in 1992 osvojil srebro, obakrat ga je ugnal Carl Lewis.

Leta 1969 je bila na tv-postaji National Educational Television (predhodnica Public Broadcasting Service) v ZDA prvič predvajana Sezamova ulica.

Leta 1970 so Rusi izstrelili lunarno sondo Lunokhod 1.

Leta 1971 so enote Rdečih Kmerov v Phnom Penhu napadle letališče in ubile 44 ljudi. Ranjenih je bilo najmanj 30 ljudi. Poškodovali pa so tudi devet letal.

Leta 1972 je bilo letalo Southern Airways Flight 49 ugrabljeno. Nekaj časa so ugrabitelji grozili, da bodo letalo strmoglavili v jedrski laboratorij Oak Ridge National Laboratory. Po dveh dneh je letalo pristalo v Havani, Fidel Castro pa je dal ugrabitelje aretirati in zapreti.

Leta 1975 sta v Osimu zunanja ministra Italije in Jugoslavije podpisala tako imenovani osimski sporazum o ureditvi mejnih in gospodarskih vprašanj med državama.

Leta 1975 je tovorna ladja SS Edmund Fitzgerald med nevihto potonila na jezeru Superior, v nesreči je umrlo 29 članov posadke, ki so bili ta čas na ladji.

Leta 1982 je umrl sovjetski voditlej Leonid Iljič Brežnjev.

Leta 1989 je po 35 letih bolgarska komunistična partija zamenjala Todorja Živkova na čelu stranke. Novi predsednik stranke je postal nekdanji premier Peter Mladenov, ki je spremenil ime stranke v bolgarsko socialistično stranko.

Leta 1995 so v Nigeriji oblasti obesile dramatika in aktivista za varstvo okolja Kena Saro-Wiwo. Poleg njega so obesili še osem ljudi, članov Gibanja za preživetje ljudstva Ogoni.

Leta 2001 je na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za SP v nogometu leta 2002 Slovenija premagala Romunijo z 2:1.Za hladen tuš na stadionu za Bežigradom je v 26. minuti poskrbel Marius Niculae. Še pred odmorom je z glavo izenačil Mile Ačimovič. V 68. minuti je odločilni zadetek v slogu Marca van Bastna dosegel Milan Osterc. Slovencem je v Bukarešti uspelo izvleči neodločen izid (1:1). S tem so se prvič v zgodovini uvrstili na svetovno prvenstvo, ki je bilo v Južni Koreji in na Japonskem.

Leta 2003 je umrl prvi zimbabvejski predsednik Canaan Banana.

Leta 2009 je umrl slovenski alpinist Tomaž Humar. Humar je bil izkušen alpinist, saj je preplezal več kot 70 prvenstvenih smeri, vključno z južno steno Daulagirija. Leta 1996 je je prejel tudi nagrado zlati cepin za vzpon na Ama Dablam. Njegov zadnji vzpon se je končal tragično - 6 dni je bil ujet na himalajski gori Langtang Lirung, ko so do njega prišli reševalci, pa so ga našli mrtvega. Star je bil 40 let.

Leta 2011 je v 90. letu starosti umrl pionir in utemeljitelj slovenske televizije, politični delavec in borec narodnoosvobodilnega gibanja, France Perovšek.

...
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj