11. januar: Poslovil se je Jože Pučnik, ključni akter slovenske pomladi
Na današnji dan
Objavljeno: 11. januar 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Jože Pučnik
Jože Pučnik Foto: BoBo
Meka
V Meki se še danes zbirajo romarji. Foto: EPA
Etna
Leta 1693 je izbruhnil vulkan Etna. Foto: Reuters
Injekcije inzulina
Inzulin so prvič uporabili leta 1922. Foto: EPA
Krakov
V Krakovu je bilo med drugo svetovno vojno koncentracijsko taborišče. Foto: EPA
Richard Nixon
Zaradi afere Watergate je moral odstopiti takratni ameriški predsednik Nixon. Foto: EPA
Primož Peterka
Primož Peterka je sijajno formo z novoletne turneje potrdil še z zmago v Engelbergu. Foto: RTV SLO
Aaron Swartz
Aaron Swartz se je vrsto let spopadal z depresijo. Foto: Reuters

Na današnji dan leta 2003 je umrl Jože Pučnik, politični disident, ki je zaradi kritike režima v nekdanji skupni državi več let preživel v zaporu, se nato zaradi pritiskov preselil v Nemčijo, nato pa se vrnil v Slovenijo in postal eden ključnih akterjev osamosvojitve.

Jože Pučnik se je rodil na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici in že kot dijak prvič plačal ceno za svojo kritično misel, ko so mu zaradi kritičnih zapisov v reviji Iskanja prepovedali opravljati maturo, ki pa jo je po odsluženi vojski vendarle opravil in leta 1958 diplomiral iz filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je postal asistent.

Aretacije zaradi kritične misli
Še isto leto je njegova kritična misel vnovič prišla navzkriž s tedanjo oblastjo, ki je bila mnenja, da je z objavljanjem svojih razmišljanj v Reviji 1957 rušil socialistično ureditev. Pučnika so aretirali in obsodili na devet let strogega zapora. Po petih letih so ga leta 1963 pogojno izpustili. A Pučnik ni dolgo ostal svoboden, saj je nadaljeval odkrito kritiko partijskega režima pri reviji Perspektive. Leto dni po pogojnem izpustu so ga ponovno aretirali zaradi članka, v katerem je kritiziral tedanjo kmetijsko politiko. V obdobju, ko bi se moral poročiti s svojo izbranko, so ga oblasti zaprle še za dve leti.

Leta 1966, ko so ga drugič izpustili iz zapora, se je Pučnik odločil za selitev v Nemčijo. Tam se je sprva preživljal kot fizični delavec, saj mu tedanje oblasti niso izdale diplome. Leto pozneje se je moral zato študija lotiti znova. Leta 1971 je v Nemčiji doktoriral in postal univerzitetni predavatelj.

V Slovenijo se je vrnil leta 1989 in postal eden ključnih akterjev tedanjega političnega dogajanja. Kot vodja združene opozicije Demos je zmagal na volitvah leta 1990, bil gonilna sila priprav na plebiscit za samostojnost in podpredsednik vlade Lojzeta Peterleta. Na predsedniških volitvah ga je premagal Milan Kučan, je pa po razpadu Demosa ostal podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Leta 1993 je prepustil vodenje stranke SDS Janezu Janši, v državnem zboru pa je prevzel vodenje komisije za raziskavo povojnih pobojev. Leta 1996 se je umaknil iz politike.

Štiri leta pozneje je umrl v Nemčiji. Leta 2006 je šele posmrtno prejel red za izredne zasluge Republike Slovenije, in sicer za življenjski prispevek k demokratizaciji, osamosvajanju in mednarodnemu priznanju Slovenije.


Leta 346 se je rodil zadnji rimski cesar Teodozij I. Veliki, ki se mu je posrečilo še enkrat združiti celotno rimsko cesarstvo. Bil je sin vojaškega poveljnika. Leta 379 ga je Gracijan imenoval za avgusta – socesarja vzhodnega dela. Razglasil je katoliški nauk za državno religijo, prepovedal je poganske kulte in olimpijske igre. Ko je socesar v Britaniji, Galiji in Hispaniji Maksim vdrl v Italijo, ga je Teodozij premagal pri Ogleju. Poganskega socesarja zahodnega dela rimskega cesarstva Evgenija pa je premagal v bitki pri Frigidu v Vipavski dolini in še zadnjič za kratek čas združil oblast v rimski državi v enih rokah. Pred smrtjo je cesarstvo razdelil med sinova Honorija v zahodnem delu in Arkadija v vzhodnem delu. Meja je potekala od Budve do Drine, Save in Donave.

Leta 630 je islamski prerok Mohamed s svojo vojsko vkorakal v Meko.

Leta 1503 se je rodil italijanski slikar Francesco Mazzola Parmigianino, predstavnik zgodnjega manierizma.

Leta 1569 so v Veliki Britaniji prvič igrali loterijo.

Leta 1571 so v Avstriji plemstvu zagotovili svobodo do izbire vere.

Leta 1672 so za člana Britanske kraljeve akademije izbrali Isaaca Newtona.

Leta 1693 je izbruhnil siciljanski vulkan Etna, lokalno znan tudi kot Mongibello ali 'a muntagna' (gora).

Etna je dejaven vulkan na vzhodni strani Sicilije v bližini Messine in Catanie. Je največji evropski vulkan, trenutno visok okrog 3.320 metrov, kar je 51 metrov manj kot leta 1865. Obsega 1.190 kvadratnih kilometrov površine. Kar trikrat višji je od italijanskega drugega vulkana Vezuva in še kar nekajkrat višji od Strombolija.

Rimljani so vulkan imenovali z besedo Aetna, ki izhaja iz grške besede aitho (goreti) ali iz feničanske besede attano. Arabci so Etno imenovali Gibel Utlamat (ognjena gora). Med pred 35 tisoč leti in 15 tisoč leti je Etna večkrat močno izbruhnila. Pepel iz vulkanskega izbruha so našli tudi več kot 800 kilometrov severno od vulkana.

Prvič so izbruh Etne opisali pred 3.500 leti, ko je vzhodni del gore zgrmel v dolino. Pred dva tisoč leti je vulkan znova izbruhnil in nastala je Piano Caldera. 396 pr. n. št. je izbruh Etne prestrašil Kartažane, ki so hoteli premagati Sirakuze v prvi sicilski vojni.

Leta 1735 je umrl črnogorski vladika Danilo, začetnik dinastije Petrovićev.

Leta 1750 se je rodil slovenski porodničar in ranocelnik Anton Makovič. Velja za pionirja slovenskega babištva. Napisal je prvi slovenski priročnik za babice.

Leta 1867 je bil Benito Juárez znova izvoljen za mehiškega predsednika.

Leta 1880 so en dan po pokopu vladarja Nortona v San Franciscu opazovali popoln Sončev mrk.

Leta 1919
je Romunija zasedla Transilvanijo.

Leta 1922 se je v Tuzli začelo sojenje udeležencem rudarske vstaje v vasi Husina.

Leta 1922 so pri zdravljenju sladkorne bolezni prvič uporabili inzulin.

Leta 1923 je umrl grški kralj Konstantin I.

Leta 1923 je francoska vojska zasedla demilitizirano območje Porurje.

Leta 1928 je umrl angleški pisatelj in pesnik Thomas Hardy. Njegovo najpomembnejše delo je Daleč od ponorelega sveta.

Leta 1930 se je v Mojstrani rodila gledališka in filmska igralka Julka Starič. Leta 1949 je bila sprejeta v na novo ustanovljeno Mestno gledališče v Ljubljani. Imela je pristen naravni dar za igro; sprva je igrala vloge mladostnih naivk in ljubimk, nato pa zahtevnejše značajske like. Kot zrela igralka se je uveljavila v vrsti zahtevnih vlog. Julka Starič je igrala tudi v filmih Trenutki odločitve, Na valovih Mure in Tri zgodbe.

Leta 1935 je Amelia Earhart poletela s Havajev v Kalifornijo.

Leta 1938 je Frances Moulton postala prva predsednica ameriške nacionalne banke.

Leta 1942 se je po treh dneh bojev končala dražgoška bitka, simbol odločnosti borcev NOB-ja proti okupatorju.

Leta 1942 je jugoslovanska emigrantska vlada v Londonu imenovala Draža Mihailovića za ministra vojske, mornarice in letalstva.

Leta 1942 je japonska vojska zasedla Kuala Lumpur.

Leta 1943 so se ZDA in Velika Britanija odpovedale teritorialnim zahtevam na Kitajskem.

Leta 1943 je umrl slovenski slikar in ilustrator Ivan Vavpotič. Slikal je krajine in tihožitja, bil je odličen portretist. Ilustriral je Desetega brata in Tolovaja Mataja. Znan pa je njegov portret Otona Župančiča.

Leta 1944 je bilo ustanovljeno koncentracijsko taborišče v Krakovu.

Leta 1946 so v Tirani razglasili Narodno republiko Albanijo. Za diktatorja se je razglasil Enver Hoxha.

Leta 1949 je bil položen temeljni kamen ameriškega islamskega središča v Washingtonu, prestolnici ZDA. Zgradili so ga v tradicionalnem arabskem arhitekturnem slogu, skupaj s 50-metrskim minaretom, namenjenim naznanjanju molitev. Center naj bi bil nekakšna državna mošeja vseh
ameriških muslimanov.

Leta 1960 je Čad razglasil neodvisnost od Francije.

Leta 1962 je izbruhnil vulkan Huascaran v Peruju. Umrlo je 4.000 ljudi.

Leta 1963 so odprli nočni bar Whisky A Go-Go v Los Angelesu. To je prvi diskoklub, ki so ga odprli na ozemlju ZDA.

Leta 1964 je ameriški kirurg Luther Leonidas Terry poročal, da naj bi bilo kajenje zdravju škodljivo.

Leta 1971 se je rodila ameriška pevka Mary J. Blige.

Leta 1972 se je Vzhodni Pakistan preimenoval v Bangladeš.

Leta 1973 se je začelo sojenje v aferi Watergate.

Leta 1974 so se v Cape Townu v Južnoafriški republiki rodili prvi šesterčki, ki so preživeli. Njihova mati je Susan Rosenkowitz.

Leta 1976 so z državnim udarom zamenjali ekvadorskega predsednika Rodrigueza Laro.

Leta 1988 je umrl ameriški fizik avstrijskega rodu Isidor Isaac Rabi, ki je leta 1944 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1989 je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza.

Leta 1990 se je v Litvi zbralo 300.000 ljudi, ki so protestirali in zahtevali neodvisnost od Sovjetske zveze.

Leta 1991 je umrl ameriški fizik švedskega rodu Carl David Anderson. Leta 1936 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1995 je padec letala DC-9 v bližini Kartagene v Kolumbiji preživelo 52 potnikov.

Leta 1997 je Primož Peterka nekaj dni po zmagi na novoletni turneji zmagal še na tekmi v Engelbergu. To je bila njegova 6. zmaga v karieri. Dosežek mu je uspel v manj kot letu dni. Mladi skakalec iz Moravč je namreč prvič zmagal 27. januarja 1996. Na tekmi v Švici je bil drugi Nemec Dieter Thoma, tretji pa vodilni po prvi seriji Poljak Adam Malysz. Dan pozneje je Peterka zmagal še enkrat, in sicer pred Fincem Jannejem Ahonenom.

Leta 1991 je Nataša Bokal dosegla svoj največji uspeh na veleslalomskih tekmah, saj je bila na tekmi za Zlato lisico druga. V Kranjski Gori (v Mariboru ni bilo dovolj snega) je zaostala (in sicer za 1,11 sekunde) le za Švicarko Vreni Schneider. Tretja je bila Avstrijka Petra Kronberger. Naslednji dan je Škofjeločanka na slalomski tekmi dosegla svojo edino zmago na tekmah svetovnega pokala.

Leta 1998 je avstralski teniški igralec Lleyton Hewitt v rojstnem mestu Adelaidu osvojil svoj prvi ATP-turnir. V finalu je bil z 2:6, 6:3 in 7:6 boljši od rojaka Jasona Stoltenberga. Hewitt je bil tedaj star le 16 let in 10 mesecev, na lestvici ATP pa je zasedal šele 550. mesto. Ne prej ne pozneje nikomur, ki bi bil na lestvici tako nizko, ni uspelo zmagati na enem izmed turnirjev na najvišji ravni.

Leta 2002 je deskar Dejan Košir zmagal na tekmi svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu na Alpe d'Huezu. To je bila njegova četrta zmaga v tej disciplini. Drugo mesto je osvojil Avstrijec Siegfried Grabner, tretji pa je bil njegov rojak Dieter Krassnig.

Leta 2002 je v ameriško oporišče Guantanamo na Kubi prispelo prvih 20 zapornikov. Od takrat je bilo v oporišču za vrsto let zaprtih več kot 800 mož, ki jih niso nikdar obtožili, jim nikdar sodili in nikdar dali priložnosti za obrambo.

Leta 2005 je Zlatko Zahovič zapustil lizbonsko Benfico. Najuspešnejši slovenski reprezentančni strelec je bil član portugalskega nogometnega ponosa od leta 2001, pogodbo pa je imel do konca sezone 2004/05.

Leta 2008 je bila ameriška atletinja Marion Jones zaradi laganja zveznim oblastem o jemanju dopinga obsojena na pol leta zapora.

Leta 2008 je umrl Edmund Hillary, ki se je leta 1953 s svojim šerpo kot prvi človek povzpel na najvišji vrh sveta, Mount Everest.

Najvišji vrh sveta, 8848 metrov visoko goro v Himalaji, sta Hillary in njegov šerpa Tenzing Norgay osvojila 29. maja 1953. Moža sta se na vrhu od veselja objela, zaradi pomanjkanja kisika pa sta ves svet pod seboj občudovala le 15 minut. (Svet je novica obšla šele 2. junija, na predvečer okronanja britanske kraljice Elizabete II.) Pozneje je vodil številne odprave na južni pol, življenje pa posvetil predvsem pomoči šerpam v pokrajini Kumbu v Nepalu, pomagal je zgraditi številne bolnišnice, klinike in druge ustanove. Umrl je v starosti 88 let, med svojimi rojaki Novozelandci pa je veljal za najbolj spoštovanega človeka v državi.

Leta 2010 je umrl 89-letni francoski režiser Eric Rohmer. Bil je eden izmed začetnikov novega vala, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja prinesel mnogo sprememb. V dolgoletni karieri je v obdobju petdesetih let posnel več kot 24 filmov, mednarodno slavo pa je dosegel s filmom Moja noč pri Maud (Ma nuit chez Maud) iz leta 1969, ki je bil istega leta tudi nominiran za oskarja za najboljši scenarij. Rohmerjevo delo sodi v družbo režiserjev, kot so Rivette, Godard, Chabrol, Doniol-Valcroze in Truffaut, ki so se konec 60. let v svetovno kinematografijo začeli vključevati nepovezano naracijo, režijsko improviziranje in eksperimentiranje, snemanje na prizoriščih ter samorefleksijo.

Leta 2010 so Hrvati na predsedniških volitvah izbrali Iva Josipovića, ki je pri 52 letih postal najmlajši hrvaški predsednik doslej.

Leta 2011 so Nasini astronomi odkrili do zdaj najmanjši planet zunaj našega Osončja in prvega takšne velikosti, ki je podobno kamnit kot naša Zemlja. Odkritje velja za manjkajoči člen med velikimi oz. večjimi planeti zunaj našega osončja in tistimi manjšimi, na katerih bi morda lahko bilo tudi življenje. Planet Kepler 10b ima 1,4-krat večji premer kot Zemlja in 4,6-krat večjo maso.

Leta 2013 je samomor naredil 26-letni Aaron Swartz, sloviti aktivist za svobodo spleta in mož za spletno stranjo Reddit. Družina je za njegovo smrt okrivila ameriško vlado, ki je Aarona sodno preganjala zaradi hekerstva. Obdolžen je bil, da je s strežnika spletnega arhiva JSTOR snel več milijonov znanstvenih prispevkov, za katere je tožilstvo trdilo, da jih je Swartz nameraval brezplačno razdeliti. Sojenje bi se moralo šele začeti mesec po tem, ko si je Swartz vzel življenje.

Leta 2014 je umrl izraelski general in premier Ariel Šaron. Po ustanovitvi Izraela je postal poveljnik posebne Enote 101, namenjene povračilnim napadom na Palestince onkraj meja Izraela, nato pa se je udeležil vseh izraelskih vojn. Opravljal je vrsto političnih funkcij - bil je poslanec, minister za kmetijstvo, obrambo, industrijo in trgovino, gradbeništvo in stanovanjske zadeve, nacionalno infrastrukturo in zunanje zadeve in na koncu premier. Zadnjih osem let svojega življenja je bil zaradi možganske kapi v komi.

...
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj