18. marec: Obletnica rojstva Srečka Kosovela
Na današnji dan
Objavljeno: 18. marec 2017 ob 00:00
MMC RTV SLO

Rojci
Srečko Kosovel je v svojih pesmih pogosto opisoval kraško pokrajino. Foto: BoBo
Šeherezada
Najbolj znano delo skladatelja Nikolaja Rimskega - Korsakova je Šeherezada. Foto: EPA
Jože Šlibar
Jože Šlibar je bil prvi slovenski svetovni rekorder v zgodovini smučarskih poletov, katerega je nasledil šele Peter Prevc. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Leta 1945 je 1.250 ameriških bombnikov napadlo Berlin. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ingemar Stenmark
Stenmark je rekorder po zmagah na tekmah za svetovni pokal. Na najvišji stopnički je stal kar 86-krat. Foto: EPA
Leta 1959 so Havaji postali sestavni del Združenih držav Amerike. Foto: EPA
Terri je pri svojih 26 letih doživela srčni napad in ostala v vegetativnem stanju. Po 15 letih v komi so ji na moževo zahtevo odstranili prehranjevalno cevko. Foto: MMC RTV SLO
Robert Kranjec
Leta 2012 je smučarski skakalec Robert Kranjec osvojil mali kristalni globus v smučarskih poletih. Foto: EPA

Leta 1904 se je v Sežani rodil slovenski pesnik Srečko Kosovel. Med njegove najbolj znane pesmi spadajo Balada, Bori, Slutnja in Ekstaza smrti.

Pesnik Krasa, revolucije in smrti je kljub prezgodnji smrti ustvaril novo in osebno obarvano poezijo, ki je vplivala na njegove vrstnike. Izdajal je dijaški list Lepa Vida. Prva zbirka izbranih pesmi je izšla leta 1927, štiri leta pozneje pa še druga. V celoti so njegova dela izdali šele po drugi svetovni vojni.

Sprva je pesnil pod vplivom moderne, posebej impresionizma Josipa Murna. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom (pesmi Balada, Bori, Vas za bori, Slutnja). Nato je Kosovel prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko (Rdeči atom, Nokturno, Vozil sem se in Ekstaza smrti). Precej njegovih pesmi govori o družbenih krivicah, o mračni usodi Evrope in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta. Velik delež v Kosovelovem opusu predstavljajo tudi njegove t. i. konstruktivistične pesmi (konsi), ki so izšle v pesniški zbirki Integrali in so najmodernejši tip slovenske poezije.

Konec februarja 1926 se je po nastopu v Zagorju, ko je ponoči na postaji čakal vlak, prehladil in zbolel, a se, vsaj tako je bilo videti, pozdravil. Pozneje se je bolezen ponovila in pojavili so se zapleti. Umrl je 27. maja 1926, star komaj 22 let.


Leta 731 je sveti Gregor III. postal papež.

Leta 978 je umrl angleški kralj Edvard Mučenik.

Leta 1227 je umrl papež Honorij III., s pravim imenom Cencio Savelli. Rodil se je leta 1148, papež pa je postal leta 1216.

Leta 1229 se je svetorimski cesar Frederik II. razglasil za jeruzalemskega kralja.

Leta 1414 je slovenski kmet zadnjič izročil oblast v deželi koroškemu vojvodi. Obred ustoličenja je kot vedno potekal ob knežjem kamnu pri Krnskem gradu.

Leta 1438 je Albert II. Habsburški postal nemški kralj.

Leta 1608 je bil Sissinios tudi uradno okronan za etiopskega kralja.

Leta 1780 se je rodil vodja druge srbske vstaje in srbski princ Miloš Obrenović.

Leta 1813 se je rodil eden najpomembnejših nemških dramatikov 19. stoletja Christian Friederich Hebbel. Njegovo najbolj znano delo je žaloigra Marija Magdalena.

Leta 1828 se je rodil angleški mizar, politik in mirovnik sir William Randal Cremer. Leta 1903 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1837 se je rodil ameriški predsednik Grover Cleveland.

Leta 1844 se je rodil ruski skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog Nikolaj Rimski-Korsakov. Mojster ruske nacionalne opere je ustvaril številna dela, med njimi sta Sneguročka in Zlati petelin, pa priredbe del Borodina in Musorgskega, njegovo najpomembnejše orkestrsko delo pa je Šeherezada.

Leta 1869 se je rodil britanski politik Arthur Neville Chamberlain. Od leta 1937 do 1940 je bil predsednik britanske vlade. Zagovarjal je politiko popuščanja in ohranitve miru za vsako ceno.

Leta 1871 je bila v Parizu, ko je bila Francija vpletena v vojno z Nemčijo, ustanovljena pariška komuna. To je bil vodilni organ revolucionarnega prebivalstva v uporu proti kraljevini.

Leta 1904 se je v Sežani rodil slovenski pesnik Srečko Kosovel. Med njegove najbolj znane pesmi spadajo Balada, Bori, Slutnja in Ekstaza smrti.

Leta 1905 se je rodil ameriški fizik Thomas Townsend Brown.

Leta 1910 se je rodil kitajski predsednik Čjang Čing Kuo.

Leta 1913 so umorili grškega kralja Jurija I.

Leta 1922 so Gandija v Indiji obsodili na šestletno zaporno kazen zaradi državljanske nepokorščine, vendar je ostal zaprt le dve leti.

Leta 1925 je tornado prizadel tri ameriške zvezne države: Missouri, Illinois in Indiano. Umrlo je 695 ljudi.

Leta 1934 se je rodil smučarski skakalec Jože Šlibar. Leta 1961 je v Oberstdorfu poletel 141 metrov, kar je bil takrat svetovni rekord.

Leta 1936 je 18-letni Avstrijec Sepp Bradl postal prvi človek, ki je poletel prek 100 metrov. V Planici je pristal pri 101,5 metra.

Leta 1936 se je v Johannesburgu rodil zadnji predsednik Južne Afrike, ko je ta še imela apartheid, Frederik Willem de Klerk.

Leta 1937 se je v osnovni šoli v New Londonu v ameriški zvezni državi Teksas zaradi uhajanja plina sprožila eksplozija, ki je ubila okoli 300 ljudi. Med njimi so bili večinoma otroci.

Leta 1938 je Mehika nacionalizirala vsa tuja podjetja, rafinerije in vse druge ustanove, ki so se ukvarjale z nafto.

Leta 1940 se je Benito Mussolini pridružil Hitlerju. Sestala sta se na prelazu Brenner v Alpah in ustanovila zvezo.

Leta 1945 je 1.250 ameriških bombnikov napadlo Berlin.

Leta 1953 je zahodno Turčijo prizadel hud potres, ki je zahteval 250 žrtev.

Leta 1956 se je rodil najboljši alpski smučar vseh časov, Ingemar Stenmark.

Leta 1959 se je rodila igralka in pevka Irene Cara. V glasbeno zgodovino 80. let se je vpisala s filmsko skladbo Flashdance ... What a Feeling.

Leta 1959 so Havaji, otočje v Tihem oceanu, kot 50. zvezna država postali sestavni del Združenih držav Amerike. Uradno se je to zgodilo 21. avgusta istega leta.

Leta 1959 se je rodil francoski filmski režiser, producent in scenarist Luc Besson.

Leta 1962 sta Francija in Alžirija podpisali sporazum, s katerim se je končala vojna v Alžiriji.

Leta 1967 je v Ljubljani umrl slovenski slikar in grafik Marij Pregelj. Izdeloval je slike na olju, mešane grafike in ilustracije.

Leta 1970 je Lon Nol odstavil kamboškega princa Norodoma Sihanouka.

Leta 1971 je v perujskem Chungarju v jezero Yanahuani zdrsnilo ogromno zemlje. V nesreči je umrlo 200 ljudi.

Leta 1974 je večina držav Opeca umaknila embargo na izvoz nafte v ZDA, Evropo in na Japonsko. Embargo je trajal pet mesecev.

Leta 1980 je na ruskem kozmodromu Pleseck eksplodiral Vostok 2M. V nesreči je umrlo 50 ljudi.

Leta 1980 je umrl nemško-ameriški psiholog in filozof Erich Fromm.

Leta 1989 so v Keopsovi piramidi v Egiptu našli 4.400 let staro mumijo.

Leta 1992 je Microsoft izdal programski paket Windows 3.1.

Leta 1997 se je na ruskem letalu An-24, ki je bilo namenjeno v Turčijo, odlomil rep. Letalo se je ponesrečilo, umrlo je vseh 50 potnikov in članov posadke. To je bil tudi zadnji let katerega izmed letal znamke An-24.

Leta 2005 so na moževo zahtevo Terri Schiavoki, ki je bila v komi 15 let, odstranili prehranjevalno cevko. Njen mož je zahteval, da jo odklopijo z naprav, ki so jo vzdrževale pri življenju, medtem ko so njeni starši vztrajali pri nasprotnem. Sodni spor se je vlekel sedem let, na koncu pa je zmagal mož.

Leta 2008 je po zapletih po rutinski operaciji vratu zaradi možganske krvavitve v 55. letu umrl z oskarjem nagrajeni britanski režiser Anthony Minghella.

Leta 2012 je smučarski skakalec Robert Kranjec osvojil mali kristalni globus v smučarskih poletih. Slovenski šampion je imel pred prvim zasledovalcem, Daikijem Itom, pred zadnjo tekmo 35 točk prednosti. Japonec je v prvi seriji s skokom, dolgim 188 metrov, zasedel 16. mesto, Kranjec pa je poletel 204 metre in slovenskim skokom priskakal jubilejno 100. uvrstitev na zmagovalni oder, sebi pa 14., deveto v poletih. Po odpovedi druge serije zaradi neugodnega vetra je bil na zadnji tekmi sezone v Planici 3.

Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.