19. avgust: Konstruktor letal, ki je prvi poletel z motornim letalom
Na današnji dan
Objavljeno: 19. avgust 2017 ob 00:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

17. decembra 1903 sta se brata Wright prvič dvignila v zrak z motornim letalom flyer 1. Foto: EPA
Oktavijan Avgust je bil prvi rimski cesar. Foto: EPA
Grška metropola Atene
Leta 1973 je Grčija postala republika. Foto: EPA
Bill Clinton
Bill Clinton je bil med letoma 1992 in 2000 predsednik Združenih držav Amerike. Foto: EPA
Boris Jelcin je z nastopom pred stavbo ruskega parlamenta preprečil državni udar konservativcev. Foto: EPA

Leta 1871 se je v Daytonu (Ohio, ZDA) rodil letalski pionir Orville Wright. Skupaj z bratom sta opravila prvi polet z motornim letalom.

Leta 1899 sta, potem ko sta preučila dela Otta Lilienthala, sira Georgea Cayleyja in drugih pionirjev jadralnega letenja, začela z lastnimi poskusi izdelovanja letal. Tehniko vzletanja sta izpopolnila s poudarjanjem upravljanja letala namesto povečevanja moči. Tako sta brata tudi postavila temelje krmiljenja letala in razvila triosni sistem upravljanja.

Na začetku sta gradila jadralna letala. Leta 1900 sta se preselila v Kitty Hawk v Severni Karolini oziroma na peščino Kill Devil Hill, kjer sta nadaljevala delo.

Leta 1903 sta zgradila letalo Wright Flyer, ki sta ga kasneje preimenovala v Flyer I. Zanj sta izrezljala propelerje, delavec v kolesarski delavnici v Daytonu pa je za letalo izdelal motor. Ta je bil veliko boljši od tovarniško izdelanih, saj je imel dovolj majhno razmerje teže in moči za uporabo v letalu.

Letalo je stalo manj kot 1.000 dolarjev. Razpon kril letala je bil 12 metrov, tehtal je 340 kilogramov, motor je imel 9 kilovatov moči. Letalo je tehtalo 77 kilogramov.

7. decembra 1903 sta se prvič dvignila v zrak z motornim letalom. Prvi je poletel Orville in v 12 sekundah preletel 39 metrov. V četrtem poletu, ki je bil tega dne edini tudi nadzorovan, je Wilbur preletel 279 m v 59 sekundah.

Poletom je prisostvovalo pet prič. V bližini Daytona sta postavila letališče in nadaljevala svoje delo. Leta 1904 sta zgradila letalo Flyer II. Do konca leta sta opravila 105 poletov, nekateri od njih so trajali tudi po pet minut.

Zgradila sta dve tovarni - v rodnem Daytonu in v Nemčiji. S svojim letalom pa sta obletela Kip svobode v New Yorku. Prvi polet s potnikom sta opravila 14. maja 1908, leta, ko je poletela tudi prva ženska.

7. novembra 1910 je bil z njunim letalom opravljen prvi komercialni prevoz tovora, pri čemer je letalo letelo hitreje od ekspresnega vlaka. Brata sta bila udeležena v nekaterih patentnih sporih, vendar sta leta 1914 zmagala. Wilbur je v Daytonu 30. maja 1912 umrl zaradi tifusa, Orville pa si od izgube ni nikoli opomogel.

Leta 1915 je prodal svoj delež v letalski družbi. Umrl je 30. januarja 1948 v Oakwoodu v Ohiu zaradi srčnega napada, medtem ko je na svojem domu pritrjeval zvonec.

Wrightoma pripisujemo zasnovo in izdelavo prvega uporabnega letala, prvi nadzorovani polet z motorno napravo, težjo od zraka, in doseganje številnih drugih mejnikov v letalstvu. Te dosežke pa si lastijo tudi nekateri drugi ljudje drugih narodnosti.


Leta 14 n. š. je umrl Avgust, prvi rimski cesar, prvotno imenovan Gaj Oktavijan.

Leta 1691 se je med avstrijsko in turško vojsko vnela bitka pri Slankamenu v Sremu, v kateri so bili Turki strahovito poraženi.

Leta 1819 je v Heathfieldu umrl znameniti angleški inženir James Watt. Leta 1765 je izdelal prvi uporabni parni stroj z veliko zmogljivostjo. Ta izum pojmujemo kot začetek tehnične revolucije.

Leta 1848 je newyorški časnik Herald poročal o najdbi zlata v Kaliforniji, kar je povzročilo zlato mrzlico.

Leta 1866 so v Baltimoru v Združenih državah Amerike ustanovili delavski sindikat National Labour Union, ki se je takoj po ustanovitvi začel bojevati za osemurni delavnik.

Leta 1883 se je v Saumurju rodila Gabrielle Bonheur Chanel ali Coco Chanel - francoska modna kreatorka. Zaslovela je s kreacijo male črne obleke in številnimi inovacijami, uvedla je ogromne črne pentlje, pozlačene gumbe, torbice s pozlačeninimi verižicami in parfum Chanel številka 5. Njen kostim je simbol tradicionalne elegance. Umrla je 10. januarja 1971 v Parizu.

Leta 1915 se je rodil slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. Bil je soustanovitelj socialno angažirane skupine Gruda. Znan je po avtoportretih in krajinskih motivih, zlasti ob Krki. Umrl je leta 1962.

Leta 1936 je bil v Viznarju ubit španski pesnik Federico Garcia Lorca. V delih je udejanjil sintezo vplivov modernizma, ljudske poezije, umetne baročne poezije in nadrealističnih teženj, proslavil pa se je z deli Ciganski romancero, Pesnik v New Yorku, Krvava svatba in Dom Bernarde Albe. Garcia Lorca v domovini ne velja le za enega največjih lirikov 20. stoletja, marveč je tudi simbol nasprotnikov generala Franca, ki so padli v krvavi državljanski vojni. Avgusta 1936, le mesec dni po Francovi vstaji, ki je sprožila vojno, je bil 38-letni pesnik aretiran, zaslišan in odveden pred strelski vod.

Leta 1942 se je zgodil angleško-kanadski napad na Dieppe.

Leta 1944 se je v Parizu po ukazu državnega sveta odporniškega gibanja začela splošna vstaja Parižanov proti nemškim okupatorjem.

Leta 1946 se je v mestu Hope v zvezni državi Arkansas rodil pravnik, politik - demokrat William Bill Jefferson Clinton kot William Jefferson Blythe III. Na volitvah 3. novembra 1992 je volivce prepričal s svojo politiko "ljudje na prvem mestu", dobil 43 % oddanih glasov in tako premagal dotedanjega predsednika Georgea Busha. 4 leta pozneje je bil znova izvoljen. Svoje predsedovanje je končal leta 2000, ko ga je nasledil George W. Bush. Vojne sile Nata so med njegovim predsedovanjem posredovale v vojni, ki je potekala v ZR Jugoslaviji na Kosovu. Od 21. do 23. junija 1999 je bil tudi na obisku v Sloveniji.

Leta 1969 se je rodil Matthew Perry, ameriško-kanadski filmski in televizijski igralec.

Leta 1973 je Grčija postala republika.

Leta 1977 je umrl ameriški komik in igralec Groucho Marx. S starejšima bratoma je posnel 13 filmov.

Leta 1983 je umrl nekdanji podpredsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, vodja službe Državne varnosti in član najvišjih državnih in partijskih teles, Aleksander Ranković, sicer eden najbližjih sodelavcev Josipa Broza - Tita. Na Brionskem plenumu 1. junija 1966 je bil odstavljen z vseh najpomembnejših položajev.

Leta 1990 je Jugoslavija v finalu svetovnega prvenstva v košarki v Argentini z 92:75 premagala Sovjetsko zvezo. Najboljši strelec je bil Dražen Petrovič, ki je dosegel 20 točk, Žarko Paspalj pa jih je prispeval 16. Pri Sovjetih je Aleksander Volkov dal 16 točk. Za Jugoslovane so igrali še Velimir Perasovič, Zoran Čutura, Toni Kukoč, Jure Zdovc, Saša Obradovič, Radislav Čurčič, Vlade Divac, Arijan Komazec in Zoran Savič.

Leta 1991 je Boris Jelcin z nastopom pred stavbo ruskega parlamenta preprečil državni udar konservativcev.

Leta 1999 se je pred poslopjem zveznega parlamenta v Beogradu na shodu srbske opozicije proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča zbralo več kot 150 tisoč ljudi.

Leta 2010 se po sedmih letih vojne iz Iraka umakne večina ameriških vojakov.

C. R.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.