Slavko Grum se je kot zdravnik seznanil s psihoanalizo, kar je vplivalo na njegovo umetniško delo. Foto: spletna stran Tedna slovenske drame
Slavko Grum se je kot zdravnik seznanil s psihoanalizo, kar je vplivalo na njegovo umetniško delo. Foto: spletna stran Tedna slovenske drame
Legendarni britanski igralec Peter O'Toole.
Rodil se je Peter O'Toole, ki je bil nominiran za 8 oskarjev, vendar ni dobil niti enega. Na koncu kariere so mu podelili častnega za življenjsko delo. Foto: epa
Jure Zrimšek
Jure Zrimšek je na evropskem kolesarskem prvenstvu mlajših članov v kronometru leta 2002 osvojil bronasto medaljo. Foto: MMCRTVSLO/Jan Pirnat
Fotografija Sadama Huseina iz leta 1998.
Huseinova vojska je leta 1990 napadla Kuvajt. Foto: EPA
Marco Pantani
Marco Pantani je v Alpah strl odpor Jana Ullricha, leta 2004 pa je podlegel kokainski odvisnosti. Foto: EPA

eta 1901 se je v Šmartnem pri Litiji rodil slovenski pisatelj, dramatik in zdravnik Slavko Grum, avtor najboljše slovenske ekspresionistične drame Dogodek v mestu Gogi.

Gimnazijo je obiskoval v domačem mestu v letih 1910 do 1919, nato pa se vpisal na študij medicine na Dunaj. Kot zdravnik je zelo dobro poznal psihoanalizo, novo področje psihiatrije, ki poudarja nezavedno plast človeškega življenja, to pa je pomembno vplivalo na njegovo umetniško delo.

Kot zdravnik je nekaj časa deloval na psihiatrični kliniki, si, kot je sam pojasnil, tam pridobil izkušnje in tudi podlago za pisanje najpomembnejših del in dram.

Njegovo književno delo sestavljajo kratke, večinoma izrazito lirične novele in črtice – Čakajoči, Deček in blaznik. Znana je enodejanka Upornik, drami Pierrot in Pierette ter Trudni zastori. Dramski prvenec Pierrot in Pierrette je Slavko Grum napisal v drugem letniku študija medicine na Dunaju leta 1921. Slavko Grum je umrl leta 1949.


Leta 338 pr. n. št. je Filip Makedonski v bitki pri Keroneji premagal atensko in špartansko vojsko.

Leta 218 pr. n. št. je Hanibal pri Kanah porazil Rim.

Leta 1788 je za posledicami raka umrl slikar Thomas Gainsborough.

Leta 1802 je Napoleon Bonaparte spremenil konzulatsko ustavo in s sklepom senata postal dosmrtni konzul, s čimer si je pridobil številna pooblastila.

Leta 1815 so Prusija, Velika Britanija, Avstrija in Rusija, ki so premagale Napoleona, podpisale sporazum in skrbništvo nad premaganim prepustile Veliki Britaniji.

Leta 1870 je bila odprta železnica Tower Railway v Londonu, prva podzemna železnica na svetu.

Leta 1892 se je rodil kanadski filmski producent Jack Leonard Eichelbaum, bolj znan kot Jack Warner.

Leta 1903 je izbruhnil ilindenski upor proti Turkom. Uporni Makedonci so pod vodstvom Nikole Kareva zavzeli Kruševo in z začasno vlado ustanovili Kruševsko republiko.

Leta 1921 je narodna skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti države pred komunisti, tako imenovano Obznano. Komunistična partija Jugoslavije je bila postavljena zunaj zakona, njenim poslancem je bila odvzeta imuniteta, vrstiti so se začele aretacije.

Leta 1921 je v Neaplju umrl najslovitejši italijanski tenorist Enrico Caruso, ki je bil tudi izvrsten igralec. Caruso velja za najpomembnejšo pevsko osebnost 20. stoletja. Rodil se je 27. februarja 1873.

Leta 1934 je umrl nemški predsednik države od leta 1925 Paul von Hindenburg. Po njegovi smrti je položaj državnega poglavarja prevzel Adolf Hitler.

Leta 1942 so nemški okupatorji požgali šest manjših vasi na območju Zlatega polja. Pogorelo je 72 hiš in 52 gospodarskih poslopij, 222 ljudi pa so odpeljali v taborišča.

Leta 1943 je bil osvobojen Libanon.

Leta 1945 se je v Potsdamu končalo vrhunsko srečanje zmagovitih držav v II. svetovni vojni: ZDA, VB in ZSSR. S sporazumom so določili načrt o demilitarizaciji Nemčije in mejo s Poljsko, ki od takrat poteka po črti Odra-Nisa. Druga svetovna vojna se je končala z nemško vdajo 8. maja 1945. Voditelji zmagovitih držav, Winston Churchill, Harry Truman in Josef Stalin, so v Potsdamu zasedali med 17. julijem in 2. avgustom istega leta.

Leta 1973 se je rodila avstralska plavalka Susan ONeill, ki so ji pravili "Madame Butterfly", saj je bila odlična v delfinovem slogu. Osvojila je osem olimpijskih medalj, od tega zlati v Atlanti leta 1996 (200 m delfin) in v Sydneyju štiri leta pozneje (200 m prosto).

Leta 1976 je umrl nemški režiser Fritz Lang, ki je leta 1933 emigriral v Združene države Amerike. Fritz Lang velja za mojstra ekspresionističnega nemega filma. Znani so njegovi filmi Metropolis in Nibelungi I. in II. Rodil se je 5. decembra 1880.

Leta 1980 se je v Bologni zgodil eden najhujših terorističnih atentatov v Italiji. V eksploziji bombe v prepolni čakalnici na železniški postaji je umrlo 85 ljudi.

Leta 1985 je v strmoglavljenju letala L-1011 na teksaškem letališču Fort Worth v Dallasu umrlo 137 ljudi.

Leta 1990 je v Kuvajt, drugo največjo izvoznico nafte, vdrla iraška vojska Sadama Huseina in v nekaj tednih zavzela ključne točke v državi, vključno z emirjevo palačo.

Leta 1992 se je Vitalij Ščerbo s šestimi zlatimi medaljami postal velik junak olimpijskih iger v Barceloni. 20-letni beloruski telovadec je najprej z reprezentanco Skupnosti neodvisnih držav slavil v ekipnem mnogoboju, nato pa postal prvak v mnogoboju, na bradlji, v preskoku, na krogih in na konju z ročaji. Predtem še noben športnik ni v enem dnevu osvojil štirih zlatih olimpijskih medalj.

Leta 1997 je umrl ameriški skladatelj William Seward Burroughs.

Leta 1997 je umrl nigerijski glasbenik Fela Kuti.

Leta 1998 je italijanski kolesarski zvezdnik Marco Pantani v Parizu slavil skupno zmago na tritedenski Dirki po Franciji. Drugo mesto je osvojil Jan Ullrich (zaostal je za 3:21), tretji pa je bil Američan Bobby Julich. Pantani, ki je umrl leta 2004, je tako zmagi na Dirki po Italiji dodal še prestižni Tour.

Leta 2002 je Jure Zrimšek je na evropskem kolesarskem prvenstvu mlajših članov v kronometru osvojil bronasto medaljo. Zmagal je Šved Jonas Olsson, drugi pa je bil Rus Aleksander Brespalov. Novomeščan je na 33 kilometrov dolgi progi za zmagovalcem zaostal za 26 sekund.

Leta 2012 sta Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu na OI v Londonu osvojila bronasto medaljo.

Leta 2013 je v 69. letu starosti je umrl dolgoletni novinar, voditelj Dnevnika in drugih oddaj TV Slovenija ter nekdanji urednik Dnevnoinformativnega programa TV Slovenija Jure Pengov.