Ana Makuc (1982) je prevajalka, jezikoslovka, raziskovalka, pesnica in aktivistka, ki živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter doktorirala iz ženskih študij in študij spolov na univerzi v Lancastru. Foto: Veronikini večeri
Ana Makuc (1982) je prevajalka, jezikoslovka, raziskovalka, pesnica in aktivistka, ki živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter doktorirala iz ženskih študij in študij spolov na univerzi v Lancastru. Foto: Veronikini večeri

Pesniške ženske figure s podčrtano seksualno močjo izza razmerja z moškim torej vstopajo v ospredju, v dialogu z njimi pa Makučeva načenja tudi vprašanje, kako močna, brezkompromisna je nuja po pisanju, sla po ustvarjanju. Dikcija v pesmih je premišljena, lapidarna in polna citatov ali aluzij na sodobno feministično literaturo, tako teoretično kot leposlovno. Zbirko v enaki meri soustvarja tudi avtorica risb Nevena Aleksovski, ki s svojo krhkostjo črte in močjo avtorske vizije podpira in razpira besedila v večpomenskost.

iz utemeljitve nagrade
Ljubica Rolanda Barthesa
Pesniška zbirka Ljubica Rolanda Barthesa je izšla pri KUD-u Apokalipsa. Foto: Mladinska knjiga

Z Veronikino nagrado Mestna občina Celje nagrajuje najboljšo pesniško zbirko leta in velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. Letos so jo torej podelili že dvajsetič po vrsti, lavreatka pa je prejela še 4.000 evrov bruto.

Za nagrado so bile letos nominirane še pesniške zbirke Dolgo smo čakali na dež Alje Adam, Tišima Uroša Praha, Druga obala Petra Semoliča in Delta Kaje Teržan. Žirija, ki so jo sestavljale Barbara Korun kot predsednica ter članici Tjaša Razdevšek in Darka Tancer Kajnih, je letos izbirala med več kot 250 zbirkami, ki so izšle od lanskega junija do vključno letošnjega maja. Kot je zapisala v utemeljitvi, je odločala predvsem kakovost, a je dala prednost mlajši pesniški generaciji.

Ana Makuc je za STA povedala, da jo je nagrada presenetila in razveselila: "Gre za prepoznanje mojega dela, za motivacijo za naprej, za javno podporo in spodbudo."

Po mnenju žirije pa gre pri njenem ustvarjanju "za kakovostno, premišljeno poezijo brez zdrsov, za poezijo, ki premika družbene konvencije, predsodke in stereotipe in kaže drugačen pogled na družbeno stvarnost, za poezijo, ki subvertira stare patriarhalne vzorce in opolnomoči družbeno šibkejše in zatirane, gre za feministično poezijo, ki se zaveda ženskih moči, ustvarjalnih, družbenih in seksualnih".

Subverzivnost krhkih prvoosebnih govork
Zbir ženskih glasov, bodisi izmišljenih, mitoloških bodisi resničnih, zgodovinsko izpričanih, v pesmih pogumno osvobaja negativnih družbenih mentalnih vzorcev, še navaja žirija. Gre za like ustvarjalk, močnih in družbeno vplivnih žensk, ki doživljajo sodobni svet kot svet nasilja, plenjenja in podjarmljanja vsega drugega in drugačnega, a ne pristajajo nanj in ponujajo svojo različico osvobojenega, emancipiranega sveta.

Po prepričanju žirije so prvoosebne govorke kljub svoji krhkosti in subtilnosti subverzivne, samozavestne intelektualke, utemeljene v sebi, osvobojene svojih tradicionalnih patriarhalno obarvanih položajev žrtve ali tragične mitične usodnosti, s svojo mislijo se zoperstavljajo družbenemu nasilju nad sabo in ponujajo novo interpretacijo nevralgičnih točk družbe.

Že dve desetletji podeljevanja nagrade
Jubilejne prireditve ob 20-letnici Veronikine nagrade v Narodnem domu Celje se je udeležil tudi minister za kulturo Tone Peršak. O začetkih Veronikine nagrade so razmišljali prvi Veronikin nagrajenec Iztok Osojnik, takratni predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar in prvi predsednik žirije Ciril Zlobec.

Podelitve se je udeležil tudi zmagovalec natečaja mala Veronika Urban Janjič z Gimnazije Kranj, potekala sta še branje poezije nominirancev za Veronikino nagrado in pogovor s prejemnikom zlatnika poezije Kravosom, ki je zlatnik poezije prejel za pesniški opus, prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter za vzpostavljanje mostov med kulturami.

Lani je Veronikino nagrado prejela Meta Kušar za zbirko Vrt, slikar in urednik Gustav Januš pa je prejel zlatnik poezije.

Pesniške ženske figure s podčrtano seksualno močjo izza razmerja z moškim torej vstopajo v ospredju, v dialogu z njimi pa Makučeva načenja tudi vprašanje, kako močna, brezkompromisna je nuja po pisanju, sla po ustvarjanju. Dikcija v pesmih je premišljena, lapidarna in polna citatov ali aluzij na sodobno feministično literaturo, tako teoretično kot leposlovno. Zbirko v enaki meri soustvarja tudi avtorica risb Nevena Aleksovski, ki s svojo krhkostjo črte in močjo avtorske vizije podpira in razpira besedila v večpomenskost.

iz utemeljitve nagrade
20. Veronikina nagrada Ani Makuc
20. Veronikina nagrada Ani Makuc