21. april: Slovenski književniki se prvič združijo
Na današnji dan
Objavljeno: 21. april 2017 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

DSP
V društvu se samostojno in prostovoljno povezujejo slovenski pisatelji ter tako uresničujejo svoje skupne družbene in kulturne interese. Foto: BoBo
Medina
Mohamed je pokopan v Medini. Foto: EPA
Kolosej, Rim
Leta 753 pr. n. št. je rimski učenjak Varro ta dan določil kot dan ustanovitve Rima. Foto: EPA
Mark Twain
Mark Twain je avtor Toma Sayerja in Huckelberry Finna. Foto: EPA
Kraljica Elizabeta
Kraljica Elizabeta praznuje rojstni dan. Foto: EPA
Berlin
Leta 1945 je Rdeča armada vkorakala v Berlin. Foto: EPA

Leta 1872 so v Ljubljani na pobudo Davorina Trstenjaka in 52 prijavljenih pod vodstvom Josipa Vošnjaka ustanovili Društvo slovenskih pisateljev.

Davorin Trstenjak je postal prvi predsednik. Zaradi nasprotij med mlado- in staroslovenci pa je društvo kmalu zamrlo, obnavljati so ga začeli leta 1885.

Društvo se je nato večkrat preimenovalo (Društvo slovenskih leposlovcev 1920, Društvo slovenskih književnikov) ter doživljalo obdobja neaktivnosti.

Od leta 1945 je društvo delovalo v okviru Zveze književnikov Jugoslavije, iz katere je z uradnim aktom izstopilo februarja 1990. V društvu se samostojno in prostovoljno povezujejo slovenski pisatelji ter tako uresničujejo svoje skupne družbene in kulturne interese.

Društvo se že skoraj 150 let zavzema za ustvarjalno svobodo ter čim bolšji položaj slovenske mladinske književnosti. V svojo dejavnost vključuje ustvarjalce s celotnega slovenskega prostora. Sodeluje pri sprejemanju predpisov, ki urejajo avtorske, moralne in socialne pravice, organizira književne nastope, kulturna srečanja ter simpozije.

Društvo podeljuje tudi literarno nagrado desetnica za mladinsko in otroško književnost z namenom uveljavitve tovrstnega leposlovja znotraj društva in v širši javnosti.


Leta 753 pr. n. št. je rimski učenjak in pisatelj Varro ta dan določil kot dan ustanovitve Rima. Poznejši avtorji so ga prevzeli, tako da ta datum velja tudi za uradni datum ustanovitve večnega mesta.

Leta 570 se je po legendi v Meki rodil Mohamed, ki je z islamom uvedel norme in vrednote, ki so veljale za moške in ženske. Kot otrok je osirotel in najprej ga je vzgajal stari oče, nato pa stric Abu Talib. Na potovanjih se je seznanil s številnimi pripadniki judovske ali krščanske veroizpovedi, s katerimi je razpravljal o problemih Biblije. Ko se je bližal 40. letu življenja, je Mohamed prvič zaslišal božji glas. Leta 610 je po nadangelu Gabrielu spoznal prvo božje razodetje - objavo Korana, kar je trajalo 22 let.

Leta 1555 se je rodil italijanski slikar Ludovico Carracci.

Leta 1699 je umrl Jean Racine, ki predstavlja vrh francoske klasicistične dramatike. V svojih delih prikazuje spor med voljo in strastjo znotraj enega junaka, pri čemer strast največkrat tragično premaga razum.

Leta 1720 je umrl francoski pisatelj Antoine Hamilton.

Leta 1731 je umrl angleški pisatelj Daniel Defoe.

Leta 1792 so obesili revolucionarja Tiradentesa, ki se je boril za neodvisnost Brazilije.

Leta 1816 se je v Thorntonu v Yorkshiru rodila angleška pisateljica Charlotte Bronte. Njena najbolj znana romana sta Sirota iz Lowooda in Villette.

Leta 1828 se je rodil francoski zgodovinar, filozof in umetnostni teoretik Hippolyte Adolphe Taine. S teorijo determiniranosti rase, okolja in časa je vplival na Zolajevo teorijo naturalističnega eksperimentalnega romana. Znan je po pozitivistični metodi umetnosti in družbenega življenja, kar je zapisal v Filozofiji umetnosti.

Leta 1836 je teksaška vojska pod vodstvom Sama Houstona v bitki pri San Jacintu premagala vojsko, ki jo je vodil mehiški general Antonio López de Santa Anna.

Leta 1864 se je rodil nemški sociolog Max Weber.

Leta 1889 se je rodil švicarski kemik, ki je najbolj znan po svojem delu na področju raziskav vitaminov, Paul Karrer.

Leta 1910 je umrl ameriški pisatelj Mark Twain s pravim imenom Samuel Langhorne Clemens. Zaslovel je s humorističnimi potopisnimi zgodbami.

Leta 1919 so prebivalci Vinice v Beli krajini odstavili občinski odbor in izvolili svoje republikanske predstavnike. Razglasili so Viniško republiko, ki jo je že čez tri dni uničila vojska.

Leta 1926 se je rodila Elizabeth Alexandra Mary Windsor, ki je leta 1953 postala britanska kraljica. Elizabeta II. je kraljica 16 neodvisnih držav, združenih v britanski zvezi narodov (Commonwealth). Kraljica je postala po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI., 6. februarja 1952. Od leta 1947 je poročena s princem Philipom, s katerim imata štiri otroke in do zdaj osem vnukov. Oktobra 2016, po smrti tajskega kralja Bhumibola, je Elizabeta postala najdlje vladajoča vodja države na svetu.

Leta 1930 je v kaznilnici v Columbusu, ameriška zvezna država Ohio, v požaru umrlo 320 ljudi.

Leta 1943 je umrl slovenski impresionistični slikar Rihard Jakopič. Posebnega mesta na umetniškem prizorišču si ne zasluži le kot izjemen slikar, pač pa tudi kot mož, ki si je prizadeval umetnost vpeti v širši družbeni okvir. Bil je med prvimi pobudniki za ustanovitev Narodne galerije. Vodil je tudi slikarsko šolo, po dolgotrajnih neuspešnih prizadevanjih za vzpostavitev sodobnega razstavnega prostora pri mestnih oblasteh pa je v Tivoliju na lastne stroške postavil prvo stalno umetnostno razstavišče.

Leta 1944 so ženske v Franciji dobile volilno pravico.

Leta 1945 je ruska Rdeča armada vkorakala v popolnoma porušeno glavno mesto Nemčije Berlin.

Leta 1947 se je v Muskegonu, v ameriški zvezni državi Michigan, rodil James Newell Osterberg, Jr, bolje znan kot Iggy Pop.

Leta 1952
so ta dan prvič razglasili za dan tajnic, pozneje so ga preimenovali v dan vseh administrativnih delavcev.

Leta 1958 se je v Gaffneyju v ameriški zvezni državi Južna Karolina rodila ameriška igralka in manekenka Andie MacDowell.

Leta 1960 je Brasilia postala glavno mesto Brazilije. Ob 9.30 po lokalnem času so vse tri veje oblasti istočasno prenesli iz stare prestolnice Ria de Janeira v Brasilio.

Leta 1964 se je v Rusiji rodila švedska atletinja Ljudmila Engquist, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 Brigiti Bukovec za las preprečila osvojitev zlate medalje v teku na 100 metrov z ovirami. Engqvistova je bila dvakrat svetovna prvakinja, prvič leta 1991 (tekmovala je za Sovjetsko zvezo pod imenom Ljudmila Narožilenko), drugič pa leta 1997.

Leta 1967 je le nekaj dni pred volitvami grški polkovnik George Papadopoulos izvedel državni udar in za naslednjih sedem let prevzel oblast.

Leta 1971 je umrl haitijski diktator Francois "Papa Doc" Duvalier.

Leta 1986 je Geraldo Rivera odprl sef Ala Capona v neposrednem TV-prenosu. V njem ni bilo ničesar.

Leta 1987 so tamilske Tigre obtožili, da so v Columbu podstavili avtomobil bombo, ki je ubil 106 ljudi.

Leta 1989 se je šest dni po smrti Hu Jaobanga, reformista Kitajske komunistične partije, okoli 100.000 študentov zbralo na Trgu nebeškega miru in izrazilo nasprotovanje kitajski avtoritativni komunistični vladi. Protestniki so zahtevali sestanek s predsednikom Li Pengom, kar je kitajska vlada zavrnila. Začel se je splošni bojkot študentov na kitajskih univerzah.

Leta 1994 je astronom Alexander Wolszczan objavil odkritje prvega planeta, ki ne leži v našem sončnem sistemu.

Leta 1997 je avstrijski smučarski skakalec Andreas Goldberger v pogovoru za avstrijsko televizijo priznal, da je poskusil kokain. To se je zgodilo leta 1996 v eni od dunajskih diskotek.

Leta 2001 se je slovenska hokejska reprezentanca z zmago s 16:0 nad Estonijo na zadnji tekmi svetovnega hokejskega prvenstva skupine B v Ljubljani prvič uvrstila v elitno skupino svetovnega hokeja. Slovenci so za podvig potrebovali zmago z najmanj 12 zadetki. 5.000 gledalcev v dvorani Tivoli je prvi gol videlo šele v 17. minuti. Zadel je Robert Ciglenečki. Po prvi tretjini je bilo 2:0, po drugi že 10:0. V 45. minuti je Dejan Kontrec dopolnil svoj hat-trick in poskrbel za 12. zadetek v estonski mreži, potem pa je bilo jasno, da bo Slovenija leta 2002 na Švedskem med 16 najboljšimi moštvi sveta.

Leta 2006 je v 74. letu starosti umrl nekdanji brazilski nogometni selektor Tele Santana.

Leta 2010 je v 90. letu starosti zaradi težav s srcem umrl nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch.

Leta 2012 je v 84. letu umrl nemško-jugoslovanski filmski igralec in producent Peter Carsten.

Leta 2016 je umrl ameriški glasbenik Prince Rogers Nelson. Prince, ki je med svojo kariero uporabljal kar nekaj umetniških imen, posnel 39 studijskih albumov, prodal več kot 100 milijonov plošč, bil nagrajen z osmimi grammyji in zlatim globusom ter bil član dvorane slavnih rock'n'rolla. Prince je bil vsestranski - poleg tega, da je igral več instrumentov, je bil tudi tekstopisec in igralec, na glasbeni sceni pa je veljal za ikono več kot 30 let. Njegova glasba je bila mešanica rocka, R&B soula, funka, hip hopa, disca, džeza in popa.

Prijavi napako

<< Pojdi nazaj