Ilegalčki so bili otroci, ki so med vojno ostali brez staršev ali sami z materjo brez možnosti preživljanja. Predvsem je šlo za otroke aktivistov, podpornikov odporniškega gibanja, partizanov, ubitih talcev, internirancev in taboriščnikov. Foto: MGML
Ilegalčki so bili otroci, ki so med vojno ostali brez staršev ali sami z materjo brez možnosti preživljanja. Predvsem je šlo za otroke aktivistov, podpornikov odporniškega gibanja, partizanov, ubitih talcev, internirancev in taboriščnikov. Foto: MGML
Iztok in Breda Krajger, december 1943.
Iztok in Breda Krajger, december 1943. Foto: MGML
Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941-1945
Strip Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941-1945 spremlja ljubljansko družino, ki doživlja in preživlja okoliščine druge svetovne vojne v mestu. Foto: Galerija Vžigalica

Dokumentarni film Ilegalčki, ki je nastal v sodelovanju s Televizijo Slovenija, so v Mestnem muzeju Ljubljana predpremierno predvajali konec junija, na spored RTV SLO pa prihaja predvidoma jeseni. Scenarij za film je podpisal Blaž Vurnik, kustos za obdobje novejše zgodovine v Mestnem muzeju Ljubljana in tudi sicer pobudnik celotnega projekta. Po njegovih besedah je bil ta v celoti naravnan k obravnavi otroštva v vojni brez kulturnih, nacionalnih, verskih ali političnih utemeljevanj. Otroštvo v vojni so obravnavali kot univerzalno zgodbo otroštva v svetu, na katerega otroci nimajo vpliva, njihova vloga v njem pa je lahko izključno vloga žrtev.
O otroštvu med vojno
V 18 mesecih so izvedli obsežno raziskavo medvojnega in povojnega življenja otrok, t. i. ilegalčkov, ki so drugo svetovno vojno preživeli v Ljubljani brez staršev in zavetja svojih družin. Navezali so stike s približno 40 od skupno evidentiranih 184 nekdanjih ilegalčkov ter opravili večkratne pogovore s 26., s 17. pa so posneli intervjuje. Nastalo je okoli 35 ur videodokumentacije pričevanj o otroštvu med vojno v Ljubljani.
Obenem so evidentirali dediščino, vezano na tematiko ilegalčkov. Vsega skupaj so evidentirali 732 enot gradiva - različnih predmetov, fotografij, korespondence, osebnih dokumentov in podobnega gradiva. Nekateri nekdanji skriti otroci so gradivo muzeju podarili, zato je muzejska zbirka vojne Ljubljane obsežnejša za več kot 100 predmetov.
Ker konec vojne otrokom brez staršev ne prinese pravega miru
Temi otrok med drugo svetovno vojno in po njej je bila aprila posvečena tudi mednarodna konferenca, prispevki s te pa bodo konec leta izšli v posebni številki revije Borec.

Združena doživljanja otrok, ki so med vojno živeli v Ljubljani
Da bi temo približali tudi mlajšim generacijam, so prav tako aprila izdali strip Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941-1945, ki je nastal v sodelovanju Vurnika in Zorana Smiljanića. Strip pripoveduje zgodbo o ljubljanski družini, ki doživlja in preživlja okoliščine druge svetovne vojne v mestu. Na strip se je navezovala tudi razstava, ki so jo MGML pripravili ob 70-letnici konca druge svetovne vojne, na njej pa so bile razstavljene posamezne strani stripa skupaj z muzejskimi predmeti in izvirnimi fotografijami, ki se pojavljajo v stripu.
Skriti otroci v Ljubljani – že med vojno se jih je oprijel izraz ilegalčki - so bili otroci aktivistov, podpornikov odporniškega gibanja, partizanov, ubitih talcev, internirancev in taboriščnikov. Osvobodilna fronta jim je v okviru organizacije Slovenske narodne pomoči poiskala rejniške družine, materam z majhnimi otroki, ki so se skrivale, pa možnost nastanitve. Prek svojih članic je organizacija za otroke zbirala pomoč v denarju, hrani, oblačilih, nakaznicah in drugih življenjskih potrebščinah.