Eden najboljših slovenskih pripovednikov je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi. Foto: Javna last
Eden najboljših slovenskih pripovednikov je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi. Foto: Javna last
V pisateljev spomin so poimenovali Jurčičevo pot, ki se začne v Višnji Gori in konča pri pisateljevi rojstni hiši. Pohoda se vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Prav tako se po Jurčiču imenuje nagrada, ki jo prejmejo za svoje izjemne dosežke prejmejo novinarji in publicisti. Foto: RTV SLO
Simfonični orketster je v program uvrstil Vivaldijeve štiri letne čase in izbrane pesmi Kovič, Pavčka, Menarta in Zlobca.
Vivaldi je znan predvsem po programski glasbi Štirje letni časi. Foto: MMC RTV SLO
Orionova meglíca (tudi Velíka meglica) je difuzna meglica v ozvezdju Oriona. Gre za najsvetlejšo difuzno meglico na nebu, vidna s prostim očesom. Foto: epa
Jean-François Champollion je odkril, da se je egiptovska civilizacija začela davno pred vesoljnim potopom in se neovirano razvijala tudi po njem. To pa je bilo v popolnem nasprotju s svetopisemsko zgodbo, kar je povzročilo precej razburjenja med verniki. Foto: EPA
Olimpija - Crvena Zvezda
Največji uspeh so beograjski rdeče-beli dosegli 29. maja leta 1991, ko so po enajstmetrovkah premagali Marseille in postali evropski klubski prvaki. Foto: Urban Urbanc
Marko Milič
Milič je koš najprej zabil čez motor, nato pa na osuplost gledalcev še čez avtomobil. Foto: BoBo

Jurčič se je rodil kot sin revnih kmečkih staršev. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko Pripovedka o beli kači. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, vendar študija zaradi pomanjkanja denarja nikoli ni dokončal. Leta 1868 je skupaj s pisateljema Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. Istega leta je dobil tudi službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano.

Jurčičevo pisateljsko delo med drugim obsega povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat, Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška. Njegovo najbolj prevajano delo je humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori. Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov, prežetih z ljubeznijo do slovenskega naroda.

Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju slovenske pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni plati. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poznoromantične slogovne naravnanosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Jurčič je 3. maja 1881 po dveh letih zdravljenja jetike umrl v Ljubljani.


Leta 1152 je bil za nemškega kralja izvoljen Frederick I. Barbarossa.

Leta 1394 se je rodil portugalski princ Henrik Pomorščak. Sodeloval ni v nobeni raziskovalni odpravi, vendar je bil pokrovitelj vrste portugalskih pomorščakov.

Leta 1634 je Samuel Cole odprl prvo taverno v Bostonu.

Leta 1665 je angleški kralj Karel 2. napovedal vojno Nizozemski.

Leta 1678 se je rodil italijanski skladatelj Antonio Vivaldi.

Leta 1699 so Jude nagnali iz nemškega Lubecka.

Leta 1774 je William Herschel prvič zagledal meglico Orion.

Leta 1789 je bilo v New Yorku prvo zasedanje kongresa pod ameriško ustavo.

Leta 1790 je bila Francija razdeljena na 83 departmajev.

Leta 1801 je Jefferson postal tretji predsednik Združenih držav Amerike in prvi, ki je državo vodil iz Washingtona.

Leta 1832 je umrl francoski egiptolog Jean-Francois Champollion, ki je na podlagi Kamna iz Rosette razvozlal hieroglife.

Leta 1841 je William Henry Harrison prisegel kot deveti predsednik ZDA. Harrison je umrl natanko en mesec po prisegi. Njegov mandat je najkrajši v zgodovini ZDA.

Leta 1844 se je rodil slovenski pisatelj in časnikar Josip Jurčič.

Leta 1849 je Zachary Taylor odklonil, da bi prisegel kot 12. preds ednik ZDA na nedeljo. Tako so bile ZDA en dan brez predsednika oziroma je David Rice Atchison postal predsednik de jure za en dan.

Leta 1879 se je rodil slovneski pesnik Josip Murn Aleksandrov. Bil je eden glavnih predstavnikov moderne ter sodobnik Cankarja, Ketteja in Župančiča.

Leta 1894 je Šanghaj prizadel hud požar, v katerem je zgorelo več kot tisoč stavb.

Leta 1929 je Charles Curtis postal prvi podpredsednik ZDA, ki je bil indijanskega rodu.

Leta 1930 se je rodil en izmed prvih in najprodornejših likovnih samorastnikov v Sloveniji Jože Horvat Jaki.

Leta 1933 je med veliko gospodarsko krizo Franklin Delano Roosevelt prisegel kot 32. predsednik ZDA. V svojem nastopu je predstavil program New Deal, ki je predvideval večjo vlogo države v gospodarstvu.

Leta 1936 se je rodil škotski avtomobilistični dirkač Formule 1 Jim Clark.

Leta 1941 je umrl nemški pacifist, dobitnik Nobelove nagrade za mir, Ludwig Quidde.

Leta 1944 so ZDA prvič bombardirale Berlin.

Leta 1945 je bil ustanovljen nogometni klub Crvena zvezda.

Leta 1948 je umrl francoski pesnik, esejist, dramatik, gledališki režiser in igralec Antonin Artaud.

Leta 1949 je Andrej Višinski nasledil Molotva na mestu zunanjega ministra SZ-ja.

Leta 1952 je umrl angleški psiholog in nobelovec Charles Scott Sherrington.

Leta 1952 je Ernest Hemingway dokončal novelo Starec in morje.

Leta 1954 so v bostonski bolnišnici Peter Bent Brigham Hospital objavili prvo uspešno transplantacijo ledvice.

Leta 1960 je francoska tovorna ladja La Coubre eksplodirala v Havani. Umrlo je 100 ljudi. Fidel Castro je za eksplozijo obtožil Američane.

Leta 1963 je bilo v Parizu šest ljudi obsojenih na smrt zaradi zarote, v kateri so hoteli ubiti predsednika Charlesa de Gaulla.

Leta 1966 je kanadsko letalo eksplodiralo pri pristanku na tokijskem letališču. Umrlo je 64 ljudi.

Leta 1975 je angleška kraljica Elizabeta II. imenovala za viteza igralca Charlieja Chaplina.

Leta 1977 je v potresu v južni in vzhodni Evropi umrlo več kot 1.500 ljudi.

Leta 1989 je v trčenju vlaka v Purleyju, Anglija, umrlo šest ljudi, 80 pa jih je bilo poškodovanih.

Leta 1989 je Javier Sotomayor v Budimpešti z 2,43 postavil svetovni dvoranski rekord v skoku v višino. Gre za enega najstarejših rekordov v atletiki.

Leta 1993 so oblasti v ZDA objavile, da so ujele osumljenega za napad na WTC Mohameda Salameha.

Leta 1994 so štiri teroriste v ZDA obsodili, da so sodelovali v napadu na WTC, v katerem je bilo šest ubitih, več kot tisoč pa jih je bilo v eksploziji bombe poškodovanih.

Leta 1995 so Nogometaši Manchester Uniteda slavili največjo zmago v ligi Premier League. Ipswich so premagali z 9:0.

Leta 1995 je na današnji dan Marko Milič na dnevu slovenske košarke v tekmovanju v zabijanju poskrbel za nepozaben šov, saj je preskočil avtomobil.

Leta 1999 je bil na vojaškem sodišču ameriški marinec Richard Ashby spoznan za nedolžnega. Obtožnica ga je bremenila lahkomiselnega letenja, posledica katerega je bilo 20 mrtvih smučarjev v italijanskih Alpah.

Leta 2012 je ukrajinski boksar Vladimir Kličko obranil naslov svetovnega boksarskega prvaka in slavil 60. zmago profesionalne kariere ter 50 zmago z nokavtom. Premagal je Francoza Jeana Mormecka.