Marko Milič je s svojimi soigralci pod taktirko Zmaga Sagadina poskrbel za največji klubski uspeh slovenske košarke, ko se je leta 1997 s takratno Smelt Olimpijo uvrstil na zaključni turnir Evrolige. Foto: KZS
Marko Milič je s svojimi soigralci pod taktirko Zmaga Sagadina poskrbel za največji klubski uspeh slovenske košarke, ko se je leta 1997 s takratno Smelt Olimpijo uvrstil na zaključni turnir Evrolige. Foto: KZS
Marko Milič
Milič se je po odhodu iz Ljubljane leta 1997 k Olimpiji znova vrnil leta 1999. Foto: EPA
Marko Milič
Kranjčan je za slovensko člansko izbrano vrsto zbral 59 nastopov. Foto: EPA
Peter Iljič Čajkovski
Leta 1840 se je rodil ruski glasbenik Peter Iljič Čajkovski. Proslavil se je s prvim klavirskim koncertom, Italijanskim capricciem, 4., 5. in 6. simfonijo, s fantazijo Uvertura Romeo in Julija ter prvim godalnim kvartetom. Foto: EPA
Josip Broz Tito
Leta 1892 se je v Kumrovcu rodil kasnejši jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu Josip Broz Tito. Foto: EPA
Eva Maria Peron
Leta 1919 se je rodila argentinska političarka Eva Maria Peron, imenovana tudi Evita. Umrla je zaradi raka, stara komaj 33 let. Foto: Wikipedia
Sony
Sony danes velja za enega največjih mednarodnih konglomeratov. Foto: EPA
Ayrton Senna
Leta 1989 je Ayrton Senna v Monte Carlu zmagal na dirki formule ena in pričel niz, ki je na tej znameniti progi trajal vse do 23. maja 1993, ko je kot prvi voznik v zgodovini te dirke že petič zapored osvojil VN Monaka. Foto: Reuters
Kobe Bryant
Leta 2008 je Kobe Bryant po 12 letih v Ligi NBA vendarle osvojil nagrado najkoristnejšega igralca rednega dela lige (MVP). Foto: EPA
Severiano Ballesteros
Leta 2011 je v 55. letu starosti umrl najboljši evropski golfist vseh časov, Španec Severiano Ballesteros. Foto: EPA
Ariel Castro
Ariel Castro, "pošast iz Clevelanda". Foto: EPA


Milič se je rodil v Kranju mami Metki Papler, državni rekorderki v metu diska, in očetu Vladimirju Miliču, olimpijcu nekdanje Jugoslavije v suvanju krogle. Svojo košarkarsko pot je začel pri kranjskem Triglavu, katerega član je bil med letoma 1991 in 1994, nato pa je odšel k Smeltu Olimpiji, s katero je vknjižil največji uspeh slovenske klubske košarke - uvrstitev na zaključni turnir Evrolige.
Milič je s svojimi predstavami pritegnil pozornost ameriških oglednikov, leta 1997 je bil na naboru Lige NBA izbran kot 33. igralec za Philadelphio, ki je nato pravice odstopila Phoenixu. Svoj krstni nastop v najmočnejši ligi na svetu je Kranjčan doživel 26. novembra 1997, ko je njegov Phoenix, za katerega je v minuti igre v dveh poskusil zadel koš in dosegel dve točki, s 111:99 ugnal New Jersey. Milič se v Ligi NBA ni pretirano naigral, v dveh sezonah je zbral 44 nastopov, pozneje se je vrnil v Evropo, kjer je zaigral za Fenerbahče, Union Olimpijo, Real Madrid in številne italijanske klube, med katerimi je tudi Skipper iz Bologne. Nazadnje je igral za Al Kuwait.
Leta 1993 je Milič v Vilni v Litvi prvič zaigral za slovensko košarkarsko reprezentanco. V 29 minutah je dosegel 15 točk, imel pa je še šest pridobljenih žog in štiri skoke. Reprezentančno kariero je sklenil novembra 2007. Mnogi košarkarski navdušenci pa se ga še najbolj spominjajo po dnevu slovenske košarke leta 1995, ko je v tekmovanju v zabijanju pred 4.000 gledalci poskrbel za nepozaben šov, saj je preskočil avtomobil znamke Honda CR-X.


Leta 558 se je v Carigradu porušila slovita cerkev Hagia Sofia. Cesar Justinijan I. je takoj odredil ponovno gradnjo.

Leta 973 je umrl svetorimski cesar Oton I.

Leta 1274 je v Franciji potekal drugi lyonski koncil, na katerem so odločili, kako bodo volili papeže.

Leta 1429 je Ivana Orleanska vodila napad Francozov na angleška mostišča na južni strani reke Loare.

Leta 1832 so z londonskim sporazumom Grčijo priznali za neodvisno. Bavarski princ Otto von Wittelsbach je postal kralj nove države.

Leta 1840 je mesto Natchez v ameriški zvezni državi Misisipi prizadel tornado, v katerem je umrlo 317 ljudi. Ta tornado velja za drugi najsmrtonosnejši tornado v ameriški zgodovini.

Leta 1840 se je rodil ruski glasbenik Peter Iljič Čajkovski. Proslavil se je s prvim klavirskim koncertom, Italijanskim capricciem, 4., 5. in 6. simfonijo, s fantazijo Uvertura Romeo in Julija ter prvim godalnim kvartetom. Tudi mojstrovi baleti – Labodje jezero, Trnuljčica in Hrestač so že pred 1. svetovno vojno postali klasika. Opernemu odru je Čajkovski namenil vrsto del – od Vojvode in Undine prek Opričnika, Kovača Vakule in Device Orleanske do Mazeppe, Čarodejke in Jolante. Svetovnega uspeha sta bila deležna le Evgenij Onjegin in Pikova dama, ki sta nastala po Puškinovih knjižnih predlogah.

Leta 1847 se je rodil angleški premier Archibald Primrose.

Leta 1867 se je rodil eden največjih poljskih pisateljev Vladislav Reymont. Zaslovel je z romanom Kmetje, leta 1924 pa je prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1925.

Leta 1892 se je v Kumrovcu rodil jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu Josip Broz Tito. Umrl je 4. maja 1980 v Ljubljani.

Leta 1895 je v Sankt Petersburgu ruski znanstvenik Aleksander Stepanovič Popov ruski znanstveni srenji prikazal svoj izum – prvi radijski sprejemnik.

Leta 1915 je nemška podmornica ob južni irski obali torpedirala britansko potniško ladjo Lusitanio. Utonilo je okoli 1.198 potnikov, med katerimi je bilo 128 Američanov. Nemci so v spomin na potopitev Lusitanie skovali posebno medaljo.

Leta 1919 se je rodila argentinska političarka Eva Maria Peron, imenovana tudi Evita. Njen vzpon na oblast je bil bliskovit. Bila je druga žena argentinskega predsednika Juana Perona, na mestu prve dame je bila od leta 1946 do smrti leta 1952. Leta 1951 je Eva sprejela nominacijo za podpredsednico države, prepričala je predvsem najrevnejše prebivalce in delavski sloj, a opozicijske sile so jo prisilile, da se je položaju odpovedala. Umrla je leta 1952 zaradi raka, stara komaj 33 let. Po smrti jo je argentinski kongres razglasil za "duhovno voditeljico naroda".

Leta 1939 se je rodil kanadski kemik in Nobelov nagrajenec Sidney Altman.

Leta 1939 se je rodil nekdanji nizozemski premier Ruud Lubbers.

Leta 1945 je kapitulirala nacistična Nemčija. Brezpogojno kapitulacijo so podpisali šele naslednji dan. Po tem datumu so se brezciljno upirale samo še posamezne nemške enote.

Leta 1946 so na Japonskem ustanovili podjetje Tokyo Telecommunications Engineering, ki so ga kasneje preimenovali v Sony. Sprva je bilo v podjetju zaposlenih 20 ljudi. Sony je v naslednjih letih postal multinacionalni konglomerat, v katerem je bilo leta 2013 zaposlenih 146 tisoč ljudi.

Leta 1948 so med kongresom v Haagu ustanovili Svet Evrope.

Leta 1952 je Geoffrey W. A. Dummer prvič objavil zamisel integriranega vezja, osnovo sodobnih računalnikov.

Leta 1954 so vietnamske sile francosko vojsko v Dien Bien Fudžu močno stisnile in ga osvojile.

Leta 1964 je v kalifornijskem San Ramonu strmoglavilo letalo Fairchild F-27. Umrlo je vseh 44 ljudi na krovu. Kasneje sta črni skrinjici razkrili, da sta bila pilot in kopilot ustreljena. Ubil ju je neki samomorilski potnik.

Leta 1974 je odstopil kancler Zahodne Nemčije Willy Brandt.

Leta 1977 se je rodil dolgoletni slovenski košarkarski reprezentant Marko Milič.

Leta 1986 so nogometaši Steaue iz Bukarešte osvojili naslov evropskega klubskega prvaka. V Sevilli so premagali Barcelono z 2:0 po streljanju enajstmetrovk.

Leta 1989 je Ayrton Senna v Monte Carlu zmagal na dirki formule ena in pričel niz, ki je na tej znameniti progi trajal vse do 23. maja 1993, ko je kot prvi voznik v zgodovini te dirke že petič zapored osvojil VN Monaka.

Leta 1992 je prvič vzletel raketoplan Endeavour.

Leta 1998 je podjetje Mercedes-Benz kupilo podjetje Chrysler za 40 milijard dolarjev. Ustanovili so združeno podjetje, ki so ga poimenovali DaimlerChrysler.

Leta 1998 je umrl južnoafriški fizik in Nobelov nagrajenec Allan McLeod Cormack.

Leta 1999 je papež Janez Pavel II. kot prvi papež v zgodovini obiskal pretežno pravoslavno Romunijo.

Leta 1999 je bilo v Natovih napadih na Jugoslavijo zadeto kitajsko veleposlaništvo. Pri bombardiranju so trije ljudje umrli, 20 pa je bilo ranjenih.

Leta 2002 je letalo MD-82 kitajske družbe China Southern Airlines strmoglavilo v Rumeno morje. Umrlo je 112 ljudi.

Leta 2005 so rokometaši Barcelone po petih letih spet postali evropski klubski prvaki. Junak finala proti Ciudadu Realu (29:27) je bil Dejan Perić.

Leta 2007 je v Beogradu umrl srbski pesnik, akademik Stevan Raičković, ki je bil v povojni srbski poeziji sinonim za izvrstnega intimnega lirika.

Leta 2008 je Kobe Bryant po 12 letih v Ligi NBA vendarle osvojil nagrado najkoristnejšega igralca rednega dela lige (MVP). V glasovanju 126 novinarjev v ZDA in Kanadi je igralec Los Angelesa prejel 1.100 točk, sledili so mu Chris Paul (New Orleans, 894 točk), Kevin Garnett (Boston, 670) in LeBron James (Cleveland, 438).

Leta 2009 je Kolumbija izgnala nekdanjega kosovskega premierja Agima Çekuja.

Leta 2011 je v 55. letu starosti umrl najboljši evropski golfist vseh časov, Španec Severiano Ballesteros.

Leta 2011 je za posledicami hude bolezni v 73. letu starosti umrl Henrik Burkat - Henček, ki je s svojim narodnozabavnim Ansamblom Henček napisal marsikatero veliko uspešnico, kot so Polka, valček, rock&roll, Metliška črnina in Boggie woogie. V Ansamblu Henček, ki je med letoma 1965 in 2001 ustvaril več kot 300 pesmi, so na vrhuncu poleg harmonikarja Henčka delovali še njegova sinova Tomaž in Toni Burkat, Tomaž Zorko, Blaž Zupan in pevka Metka Kastrevc. Leta 1938 rojeni Henrik Burkat je svojo prvo harmoniko, pa tudi vzdevek Henček, dobil že v mladosti.

Leta 2012 je Ronnie "raketa" O Sullivan še četrtič postal svetovni prvak v snookerju. V finalu je premagal Alija Carterja (18:11).

Leta 2013 je v ZDA odjeknila grozljiva novica, da so v hiši nekega moškega - pozneje ga je policija identificirala kot Ariela Castra - v Clevelandu v ZDA našli tri ženske, ki so bile pogrešane več kot deset let. Ugrabitelja, ki je ženske ugrabil kot najstnice, je policija prijela in je v priporu. Castro si je v zaporu obesil.

Leta 2013 so izsledki raziskave svetovalnega podjetja Ernst & Young, v kateri je sodelovalo več kot 3.000 članov uprav, nadzornih svetov, direktorjev in njihovih skupin iz 36 držav, pokazali, da je Slovenija med svetovnimi državami neslavna rekorderka v korupciji in podkupovanju v gospodarstvu, saj je bil delež menedžerjev, za katere je podkupovanje običajno, kar 96-odstotni.

Leta 2013 je v 89. letu starosti v Ljubljani umrl filmski režiser Vojko Duletič, avtor šestih celovečercev in več televizijskih ter kratkih filmov.