Pred 30 leti je Primož Kuret skupaj s skladateljem Milanom Stibiljem ustanovil Slovenske glasbene dneve in v njihovem okviru vsako leto vodil mednarodni muzikološki simpozij. Namen prireditve je predstavitev slovenskih glasbenih del preteklosti in sedanjosti, dnevi pa imajo tudi delovni značaj. Foto: BoBo
Pred 30 leti je Primož Kuret skupaj s skladateljem Milanom Stibiljem ustanovil Slovenske glasbene dneve in v njihovem okviru vsako leto vodil mednarodni muzikološki simpozij. Namen prireditve je predstavitev slovenskih glasbenih del preteklosti in sedanjosti, dnevi pa imajo tudi delovni značaj. Foto: BoBo
false
Ob jubileju vodilne osebnosti slovenske muzikološke znanosti so v Celjski Mohorjevi družbi izdali knjigo Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kuret. Foto: Celjska Mohorjeva družba

je glasbeni javnosti poznan predvsem po Slovenskih glasbenih dnevih, ki jih je pred 30 leti ustanovil skupaj s skladateljem Milanom Stibiljem z željo po večji prepoznavnosti domače resne glasbe. Dobra glasba, kot je poudaril, ni stvar vsakdanjika, zanjo si je treba vzeti čas. V njihovem okviru je vsako leto vodil tudi mednarodni muzikološki simpozij.
Profesor in raziskovalec
Rodil se je v Ljubljani in po Klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1959 diplomiral na Akademiji za glasbo, smer glasbena zgodovina, in iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti, pozneje pa deloval kot profesor za svetovno glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedagogiko, med letoma 1993 in 2001 pa tudi prodekan Akademije za glasbo.
Štiri leta je bil predsednik Slovenskega muzikološkega društva, vrsto let je urejal Revijo Glasbene mladine Slovenije, več let je vodil odbor za kulturo mesta Ljubljana in bil član različnih odborov, vodil je tudi nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva.
Je avtor številnih raziskav, monografij in pregledov o slovenski glasbeni preteklosti, njenih znamenitih osebnostih in ustanovah, pa tudi njene umeščenosti v svetovne glasbene tokove in dogodke.
Zbornik predstavi različna področja Kuretovega delovanja
Ob njegovem jubileju so v Celjski Mohorjevi družbi izdali knjigo Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kuret. Kot je dejal urednik in pobudnik knjige Edo Škulj, so v zborniku predstavljena različna področja njegovega delovanja. Na predstavitvi je Kuret povedal, da je svoj poklic videl kot poslanstvo in je z veseljem poučeval o glasbeni preteklosti ter se trudil slovensko glasbo predstavljati zunaj domovine.
Knjiga vsebuje likovno prilogo, ki prinaša reprodukcije fresk z upodobitvami glasbenih instrumentov, Kureta kot utemeljitelja glasbene ikonografije na Slovenskem pa je v zborniku predstavila Darja Koter. Kot je povedala, je Kureta nad temi podobami navdušil umetnostni zgodovinar France Stele, nato se jim je posvečal celo desetletje.

O njegovih prizadevanjih na področju glasbene pedagogike je v zborniku pisal Franc Križnar, ki je izpostavil Kuretovo interdisciplinarno povezovanje dognanj. Drugi prispevki obravnavajo tudi njegovo delo urednika Glasbene mladine, prevajalsko delo, ki pomeni tudi nadgradnjo na področju glasbene terminologije, bibliografijo in drugo. V zborniku so tudi prispevki tujih avtorjev.
Za svoje delo je prejel več priznanj. Med drugim je leta 2001 postal kot prvi Slovenec častni član Accademie Filarmonica di Bologna, leta 2003 je dobil Betettovo listino, leta 2005 pa Herderjevo nagrado na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije. Leta 2005 je prejel tudi državno nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva, leta 2006 Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo na področju muzikologije, leta 2012 pa ga je nekdanji predsednik države Danilo Türk za njegov pomemben prispevek k razvoju slovenske muzikološke znanosti odlikoval z redom za zasluge.

Francosko slovnico približala slovenskemu uporabniku
Elza Jereb
se je rodila leta 1935 v Moutiersu. Leta 1959 je diplomirala iz angleščine in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti, izpopolnjevala se je v Londonu in Grenoblu, kjer je leta 1968 magistrirala.
Sprva je poučevala na srednjih šolah, nato je bila višja predavateljica za francoski jezik in metodiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. Urejala je revijo Le livre slovene in objavila več pedagoških jezikovnih priročnikov. V Francoski slovnici po naše iz leta 1995, namenjeni srednješolcem, študentom in drugim, je strukture francoske slovnice približala slovenskemu uporabniku. Dolga leta je aktivna tudi v slovenskem centru PEN.
V angleščino in francoščino je prevedla številna dela slovenskega leposlovja, od Cankarja, Prežihovega Voranca, Franceta Bevka, Lojzeta Kovačiča do različnih esejev, radijskih in televizijskih iger ter teatroloških in likovnoumetnostnih besedil.