Leibovitzeva je v 70. letih minulega stoletja začela fotografirati za revijo Rolling Stone. V svoji karieri, ki se je naglo vzpenjala, je objavila več fotografskih monografij. Foto: Reuters
Leibovitzeva je v 70. letih minulega stoletja začela fotografirati za revijo Rolling Stone. V svoji karieri, ki se je naglo vzpenjala, je objavila več fotografskih monografij. Foto: Reuters

Ko rečem, da bi nekoga rada fotografirala, to v resnici pomeni, da bi ga rada poznala. Fotografiram vse, ki jih poznam.

Za svoje kultne naslovnice je med drugim slekla nosečo Demi Moore, golega Johna Lennona, "ovitega" okrog oblečene Yoko Ono, pa namestila v položaj zarodka. Foto: Reuters
Avgusta 1991 je Leibovitzeva za naslovnico Vanity Faira slikala golo Demi Moore - nič posebnega, če ne bi bila Demi takrat visoko noseča (s hčerko Scout). Odzivi na za tisti čas revolucionarno fotografijo so bili deljeni; enim se je zdela revolucionarna, drugim seksistična, nekateri kioski pa so revijo celo prodajali v papirnatih vrečkah z napisom More Demi Moore (Več Demi Moore) na prvi strani. Foto: EPA
Leta 1999 je Leibovitzeva v sodelovanju z dolgoletno partnerico Susan Sontag pripravila obsežno razstavo in monografijo s preprostim naslovom Women (Ženske). Vanjo je vključila več kot sto portretov sodobnih ameriških žensk, od igralk, pevk in striptizet do prve dame, astronavtk, političnih aktivistk in brezdomk. Na sliki sta sestri Williams. Foto: Reuters
Leta 2000 je postala šele tretja ženska, ki je v 35-letni zgodovini izhajanja slovitega Pirellijevega koledarja posnela svojo dvanajsterico golih lepotic (pred njo sta to storili le Sarah Moon leta 1972 in Joyce Tennyson leta 1989). Na sliki je francoska manekenka Laetitia Casta. Foto: EPA

"Kraljica dvoumnosti" Annie Leibovitz je s fotografijami slavnih od nekdaj znala ujeti kulturno ozračje svojega časa. Američanka, ki je pri 23 letih postala odgovorna urednica fotografije pri Rolling Stonu, že veliko let slika tudi portrete predvsem za Vogue in Vanity Fair. Zvezdnike lahko spravi v tako rekoč kateri koli položaj, ki ji pade na pamet - najbrž zato, ker se zavedajo, da je njen podpis za fotografijo pomeni zagotovljeno vstopnico v zgodovino. (Zakaj bi se sicer Sting slikal gol in blaten v položaju, ki najbrž brije norce iz njegove tantrične poduhovljenosti?) O njeni slavi navsezadnje priča tudi to, da so jo ulili v vosek za muzej Madame Tussauds in jo "porumenili" za animirano gostovanje v Simpsonovih.

Razumela je utrip časa
Skrivnost njenega uspeha je morda v tem, kot razmišlja eden od biografov, da se je znala spreminjati s časom. "V sedemdesetih je fotografirala seks, droge in rokenrol," piše Dan Meller. "V osemdesetih, ko je veljalo, da je 'pohlep dober', je fotografirala bahaška življenja bogatih in slavnih. V devetdesetih, ki jih je zaznamoval aids, je bilo njeno delo resnejše, tematizirala je bolezen in vojno. V tem stoletju, eri kulturnega narcizma, je pripravila veliko retrospektivo svojega dela in izdala knjigo Annie Leibovitz: A Photographer’s Life, 1990–2005. Zdi se, da je živela in delala kot pregovorni kotaleči se kamen."

Mladost na prepihu
Annie Leibovitz je odraščala v judovski družini s šestimi otroki, družina se je veliko selila, saj je bil oče vojak. Prvič je začela fotografirati, ko so v času vietnamske vojne živeli na Filipinih, v srednji šoli pa je svojo umetniško žilico usmerila tudi v pisanje in izvajanje glasbe. Študirala je na Inštitutu za umetnost v San Franciscu in svoje fotografske spretnosti razvijala ob delu, nekaj časa je preživela tudi v kibucu v Izraelu.

Antologijski portret Johna in Yoko
V 70. letih je postala glavna fotografinja takrat nove revije Rolling Stone in prav ona je začrtala značilno podobo revije. Od leta 1983 je začela delati za revijo Vanity Fair, za katero je posnela slavno fotografijo gole noseče Demi Moore. Bila je zadnja, ki je le nekaj ur pred smrtjo fotografirala Johna Lennona s soprogo Yoko Ono. Slovita fotografija se je znašla na naslovnici Rolling Stona. V svoj fotografski objektiv je v karieri poleg britanske kraljice Elizabete med drugim ujela več ameriških predsednikov, vključno z Richardom Nixonom, Georgeem W. Bushem in Billom Clintonom.

Leibovitzeva s svojimi večkrat dvoumnimi fotografijami pogosto vznemirja javnost. Leta 2008 je na primer za naslovnico Vogua prva posnela temnopoltega moškega. Košarkar Lebron James je poziral ob manekenki Gisele Bündchen, fotografija pa je dvignila veliko prahu, saj naj bi s poudarjenim kontrastom med možatim športnikom in nežno manekenko poglabljala predsodke o "živalski" naravi temnopoltih atletov.

"Napovedala" poznejšo Mileyino kariero ...
Prah se še ni dobro polegel, ko se je že "zgodila" naslovnica Vanity Faira z Miley Cyrus. Leibovitzeva je zvezdnico nadaljevanke Hannah Montana slikala v postelji, z zmršenimi lasmi, zgoraj brez (zakrito z rjuho) in nedvomno zapeljivim pogledom čez ramo. Nič pretresljivega - če ne bi bila Miley stara 15 let. Zaradi jeznih protestov staršev, češ da vzornica njihovih 9-letnikov ne bi smela biti tako seksapilna, se je Miley izgovarjala, da je "mislila, da bodo fotografije umetniške". Disney je Liebovitzevo javno obtožil, da je z njihovo zvezdnico manipulirala, a je fotografinja vztrajala pri svojem: na snemanju so bili navzoči tudi igralkini starši in nad slikami se ni nihče pritožil.

V zadnjih letih je v objektiv za Vogue ujela še celo vrsto trenutno aktualnih imen: rdečelaske Jessico Chastain, Amy Adams in Julianne Moore, pa Adama Driverja in Leno Dunham, Gwen Stefani in Michelle Obama.

Velika ljubezen: Susan Sontag
Četudi Leibovitzeva slovi predvsem po portretih slavnih osebnosti, v svoj objektiv lovi tudi druge podobe. Med drugim je leta 2009 na Dunaju razstavila več kot 150 fotografij, na katerih je znanim osebnostim ob bok postavila krajinske fotografije, reportaže ter prizore iz zasebnega življenja, kot so rojstvo njenih treh hčera ter bolezen in smrt njenega očeta. Vrsto let, vse do njene smrti, je bila življenjska sopotnica intelektualne ikone Susan Sontag.

Svoja dela je predstavila na številnih razstavah. Prejela je tudi vrsto nagrad, med njimi nagrado MOCA leta 2012 ter nagrado princa Asturije leta 2013.

Ko rečem, da bi nekoga rada fotografirala, to v resnici pomeni, da bi ga rada poznala. Fotografiram vse, ki jih poznam.