Breda Smolnikar je prve tri knjige izdala pri Mladinski knjigi, od leta 1980 dalje pa je knjige večinoma izdajala v samozaložbi. Foto: BoBo
Breda Smolnikar je prve tri knjige izdala pri Mladinski knjigi, od leta 1980 dalje pa je knjige večinoma izdajala v samozaložbi. Foto: BoBo
false
Pisateljica se je v Sloveniji kar osem let bojevala s sodnimi mlini, ker je nekaj tožnic v delu Ko se tam gori olistajo breze (1998) prepoznalo svoje pokojne starše, ki naj bi bili prikazani žaljivo oziroma naj bi avtorica blatila njihovo dobro ime. Sodišče je odločilo, da je pisateljica kriva, knjigo je morala umakniti iz javnosti, plačati stroške ter se javno opravičiti. Šele leta 2007 je primer dobil svoj epilog - Ustavno sodišče RS je v celoti razveljavilo sodbo okrajnega in višjega sodišča. Foto: BoBo
false
Eno svojih knjig, Zlate depuške pripovedke, je tudi javno zažgala. S to knjigo se je odzvala na dolgoletni sodni proces zaradi knjige Ko se tam gori olistajo breze - v Zlatih depuških pripovedkah je s posebno zaporo zaklenila inkriminirano knjigo, dodala še dokumentarno gradivo, faksimile sodnih spisov, proteste pisateljskih združenj in posameznikov itd. Knjige je protestno zažgala na grmadi, ko je sodišče odločilo v korist tožnicam. Pozneje je izdala še tri knjige, s katerimi je v istem slogu izkazala svojo akcijo upora. Foto: BoBo

Pisateljica Breda Smolnikar danes praznuje 75. rojstni dan. Trenutno pripravlja okoli tisoč strani debelo knjigo z naslovom Si dekle ali si žena, v kateri je zbrala svoja dosedanja besedila in jim dodala še USB-ključ z 18 urami zvočnega gradiva v obliki posnetkov branja iz knjige.

Besedila iz pisateljičinega literarnega opusa predvsem na temo žensk in njihove moči bodo obogatile ilustracije Laure Ličer. Delu bodo dodane tudi štiri študije, ki jih bodo prispevali Marko Juvan, Matej Bogataj, Barbara Pregelj in Igor Bratož. Knjiga ob pisateljičinem jubileju bo kot večina njenih del doslej izšla v samozaložbi.

Akcije upora in boj za svobodo umetniškega izraza
Svoje knjige je večinoma v samozaložbi tiskala vse od leta 1980 dalje, potem ko je prve tri knjige izdala pri Mladinski knjigi. S svojim 15-letnim bojem za svobodo umetniškega ustvarjanja je prispevala k svobodi slovenskih in evropskih umetnikov. Poleg slovenskega ustavnega sodišča je njeni pravici zadostilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Pisateljica, ki se je v Sloveniji kar osem let bojevala s sodnimi mlini, ker je nekaj tožnic v delu Ko se tam gori olistajo breze prepoznalo svoje pokojne starše, ki naj bi bili prikazani žaljivo, je med drugim eno od svojih zadnjih del – Zlate depuške pripovedke – tudi javno zažgala. Knjigo je ustvarila v odziv na dolgoletni sodni boj s posebno zaporo zaklenila inkriminirano knjigo, dodala še dokumentarno gradivo, faksimile sodnih spisov, proteste pisateljskih združenj in posameznikov ter na šestotih straneh pripovedk vključila prepovedane dele knjige Ko se tam gori olistajo breze, a je "prepovedane dele" s posebnim oblikovanjem in vrvico zavezala, dodala dokumentarno gradivo, proteste pisateljskih združenj in posameznikov ipd. Ko je sodišče odločilo v korist tožnicam in je morala iz prodaje umakniti vse knjige, plačati odškodnino in se javno opravičiti, je Zlate depuške pripovedke zažgala.
Kot je dejala, drugače ni bilo mogoče. "To je sodilo k mojim akcijam upora. Med drugim sem knjige zaklepala, izdajala knjige s prazninami, jecljajoče knjige in knjige v šifrah in se v delu Najbolj zlata depuška pripovedka o ihanski ruralki posmehovala takemu sodstvu, kakršnega sem prepoznavala v življenju," je poudarila. Šele leta 2007 je Ustavno sodišče RS razsodilo v korist umetnici in v celoti razveljavilo sodbo okrajnega in višjega sodišča.

Zažig je najbolj grozna stvar za knjigo, a oni je niso znali niti zažgati
Požiga biografije nekdanjega predsednika Milana Kučana ne odobrava. "Lahko bi me prišli vsaj vprašat, kako se knjiga zažge, saj niti tega niso znali," je dejala o dejanju, ki se ji zdi popolnoma nepotrebno, saj po njenih besedah "niso prišli pravi ljudje k pravemu človeku". In kot vedno, se je tudi tokrat pokazala izredna ženska moč, ki jo je pokazala Štefka Kučan s čajem za požigalce knjige. Pisateljica se ji zaradi njenega poguma priklanja. Zažig je po njenem mnenju sicer "najbolj grozna stvar, ki se lahko pripeti knjigi, a če si jo sam ustvaril, ob njej potil pot in pretakal solze, potem si to smeš drzniti, ko je to treba," je menila.

Ne spoštujejo niti obrtnikov
Smolnikarjeva je sicer tudi obrtnica, vodi kemično čistilnico in domačo pražarnico kave. Opaža, da tudi na tem področju malega človeka ne spoštujejo, ampak mu vedno znova zaostrujejo delovne razmere z različnimi kaznimi. "Zadnja so davčne blagajne in zahteva, da obrtnik teče za kupcem in preverja, ali je vzel račun," je bila kritična Smolnikarjeva, ki meni, da "nihče tam zgoraj ne razmišlja, da obrtniki ne zmorejo več vseh dajatev in vseh vrst šikaniranj".

Breda Smolnikar se je kot ena od dvojčkov rodila v Hercegnovem v Boki Kotorski v Črni gori slovenskim staršem. Mladost je preživljala v Depali vasi pri Domžalah, se šolala v Domžalah, Kranju in Ljubljani, 13 let delala kot tekstilna tehničarka in inženirka tehnologinja v treh tekstilnih tovarnah.