S sočutjem se rodimo, vendar je od okolja, v katerem odraščamo, odvisno, kako ga bomo razvijali. Da bodo otroci razvili sočutnost, jih je treba naučiti spoštovati meje in omejitve, kajti le tako bodo spoznali, kaj je za njih pomembno. Foto: Reuters
S sočutjem se rodimo, vendar je od okolja, v katerem odraščamo, odvisno, kako ga bomo razvijali. Da bodo otroci razvili sočutnost, jih je treba naučiti spoštovati meje in omejitve, kajti le tako bodo spoznali, kaj je za njih pomembno. Foto: Reuters

Nujna sestavina empatije je zavedanje samih sebe in svojih omejitev. Biti empatičen pa ne pomeni biti solzavo presočuten do drugih. Empatija služi kot sredstvo preživetja, komuniciranja in boljšega sobivanja.

Helle Jensen je soavtorica knjige Pot do sebe in drugega, v kateri poudarja, da ima vsak otrok prirojen in trdno ukoreninjen potencial za srčnost. Seveda pa se empatije lahko priučimo tudi kot odrasli in jo izboljšamo z vajami, ki jih po danskih šolah že izvajajo.

Pomembno je razvijati sočutje do sočloveka
Mir bomo v današnjem svetu našli le, če se bomo poglobili vase in se začeli zavedati svojih naravnih zmožnosti, pravi danska klinična psihologinja. Zavest, srce, telo in dihanje ter zmožnost, da se odpremo novemu ali ustvarjalnosti. Vse to razume pod eno besedo, in sicer empatija. V današnjem svetu je empatija zelo pomembna tudi zaradi globalizacije. S svojimi dejanji lahko zaznamujemo nekoga, ki ga niti ne poznamo in živi na drugem koncu sveta. Vzpostaviti sočutje do osebe, ki je nisi nikoli videl, pa je težko, meni Jensenova.
Sočutje bi morali otrokom privzgojiti starši
Človek, ki bo zmogel slediti sodobnim izzivom globaliziranega sveta, je po njenem mnenju empatični človek. Tega je treba vzgajati že od najzgodnejših let naprej. Danes se od otrok pričakuje bistveno več, poleg tega so tudi neprimerljivo bolj zasičeni z informacijami. "Imajo vse manj tišine, v kateri bi se lahko posvetili samim sebi, svojim potrebam in občutkom ter težnjam. Želim povedati, da z negovanjem pozornosti do samih sebe ter čuječnosti do svojih potreb in občutkov laže gradimo empatijo do drugih. Toliko, kolikor se zavedaš človečnosti v samem sebi, si lahko človek svojemu bližnjemu. Če izgubiš stik in spoštovanje do drugih ljudi, ga boš slej ko prej izgubil tudi do samega sebe."

Z vajami do izboljšanja odnosov v družbi
Otroci, ki se ne zavedajo svojih meja in omejitev, ki ne vedo, kaj je zanje pomembno, se tega ne zavedajo niti pri drugih. "S sočutjem se rodimo, vendar ne z različico, kakršno imamo v odrasli dobi. Empatija se bo pri otrocih razvijala, če jo bodo odrasli negovali. Otroci, ki prestopajo meje in se obnašajo problematično, niso imeli dovolj sočutostne vzgoje." Zmožnost vživljanja in dojemanja lahko izboljšate z vajami, meni Jensenova, ki jih že nekaj let izvajajo učitelji po šolah na Danskem, in so jih prevzeli tudi nekateri starši. Učiteljem so predstavili nekaj kratkih vaj, s katerimi lahko povečajo pozornost in izboljšajo motivacijo za učenje.

Otroci uporabljajo vaje, preden sedejo na konja, pred tekmo, včasih že med uro prosijo za vaje, da bi se sprostili. "Nujna sestavina empatije je zavedanje samih sebe in svojih omejitev. Biti empatičen pa ne pomeni biti solzavo presočuten do drugih. Empatija služi kot sredstvo preživetja, komuniciranja in boljšega sobivanja." Pomembna je za vse, zato bi vaje morali delati vsi, ki so v stiku z različnimi generacijami ljudmi, in sicer zaposleni v zdravstvu, šolstvu, uradih, socialnem varstvu. Jensenova poudarja, da bi morala biti skrb zase in soljudi nujna sestavina učnega procesa v prihodnosti.

Oddajo Ambulanta 202: Empatija nam pomaga preživeti in bolje razumeti svet je pripravila Jana Vidic. Poslušate jo lahko tukaj.

Nujna sestavina empatije je zavedanje samih sebe in svojih omejitev. Biti empatičen pa ne pomeni biti solzavo presočuten do drugih. Empatija služi kot sredstvo preživetja, komuniciranja in boljšega sobivanja.