Drevo kutine zraste v višino do treh metrov. Foto:
Drevo kutine zraste v višino do treh metrov. Foto:

Zaradi prijetnega vonja jih nekateri uporabijo tudi kot naraven osvežilec zraka v prostorih ali avtu.

Kutine izvirajo iz Turkestana in Perzije, gojijo pa jih po vsej Evropi. Pravijo, da so to mitična zlata jabolka in da je bilo zlato jabolko, ki ga je Paris dal boginji ljubezni Afroditi, v resnici kutina. Za stare Grke in Rimljane pa so bile kutine simbol sreče, ljubezni in zvestobe. V Veliki Britaniji so kutine gojili od 16. do 18. stol. v večjih količinah, potem pa je zanimanje zanje upadlo. Še vedno pa imajo veliko nasadov v Španiji, saj iz njih pridelujejo kutinov sir.

Po obliki spominjajo na jabolka oziroma hruške, s posebnim vonjem, ki ga nekateri povezujejo z agrumi, ananasom ali drugim sadjem. Za kutine je značilno, da se nikoli ne omehčajo, le propadejo in postanejo rjave. Plodove obirate, ko lupina začne spreminjati barvo iz zelene v rumeno, po navadi je to pozno jeseni.

Želeje lahko ponudite k svinjini ali divjačini
Kutine pred uporabo skuhate, saj svežih ne morete uživati. Pripravite jih podobno kot drugo sadje. Če se lotite priprave želejev ali sadnih mezg, vam kutin ni treba olupiti, ker je v lupini pektin. Kot zanimivost naj omenimo, da beseda marmelada prihaja iz portugalske besede marmelo, ki pomeni kutina. Kutinov žele lahko namažete na kruh ali ponudite k svinjini ali divjačini. Lahko jih kot jabolka ali hruške spečete cele in nadevate z različnimi nadevi ter na koncu okrasite s smetano. Dodate jih lahko tudi nadevu za jabolčno pito.

Kutine boste lažje olupili, če jih boste predtem 10 minut kuhali v kropu. Za pripravo kutinovega sira morate kutinovo mezgo skuhati s sladkorjem, nato ohladite, narežete na kocke in ponudite z mehkim sirom ali kot slaščico. Kutina se dobro ujame skoraj z vsemi vrstami mesa in je lahko tudi kot dišeč dodatek k žganim pijačam, na primer vodki.

Shranjujete jih v zabojih v hladnem, temnem in dobro prezračenem prostoru. Če jih daste v plastične vrečke, se znotraj razbarvajo. Zaradi močne arome jih shranjujte ločeno od drugega sadja, da ne bodo vplivale nanj.

Rade imajo veliko sonca
Kutine posadite na sončno stran in v zavetje, saj je občutljiva na mraz. Najbolje uspevajo na rahlo kislih tleh, ki zadržujejo vlago. Najprimernejši čas za sajenje kutin je jeseni, sadite jih tako kot drugo sadje in upoštevajte razdaljo od štiri do pet metrov. Ko vam kutina zraste, jo le občasno pognojite, če raste na zelo revnih tleh. So nezahtevne, le včasih jih napade listna pegavost.

Kutinove grme lahko pustite, da zrastejo v večdebelno drevo ali jih kot jablane obrežete
zgodaj ter z rezatvijo usmerjate rast. Starejša drevesa le občasno obrežite, da razredčite stari les oziroma ga odstranite. Ko režete stranske veje, pazite, da ne odstranite preveč cvetnih brstov. Poleg tega kutina tudi lepo in dolgo cveti, je primerna za sušna poletja in ne potrebuje veliko nege, zato jo lahko posadite tudi zunaj sadovnjaka. Glede na to, da cveti pozno, je tudi manjša verjetnost, da bi bili ob pridelek zaradi pozebe.