Posledice, ki jih bo pustila možganska kap, so odvisne od prepoznave njenih znakov in hitrosti ukrepanja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Posledice, ki jih bo pustila možganska kap, so odvisne od prepoznave njenih znakov in hitrosti ukrepanja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Posvet o možganski kapi
Možganska kap ostaja najbolj razširjen vzrok za invalidnost v Sloveniji, so na novinarski konferenci pred evropskim dnevom možganske kapi izpostavili strokovnjaki. Foto: URI Soča

Če se možgansko kap pravočasno prepozna, se da storiti veliko in preprečiti marsikateri zaplet.

Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
Posvet o možganski kapi
Strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje rehabilitacije bolnikov v kroničnem obdobju po možganski kapi. Foto: URI Soča

Možganska kap nastopi hipoma in nepričakovano, posledice pa so različne, lahko povzroči trajne posledice, lahko pa nobenih. Vse je odvisno od hitrosti prepoznave njenih znakov in hitrosti ukrepanja, saj so ključne prve minute. "Če se možgansko kap pravočasno prepozna, se da storiti veliko in preprečiti marsikateri zaplet," je opozoril predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc. Opozoril je, da gre za urgentno stanje, saj se pri možganski kapi simptomi in znaki razvijejo v sekundah oz. v minutah, potrebna pa je takojšna obravnava, saj je čas za ukrepanje razmeroma kratek.

Možganska kap, čeprav bi se jo dalo tako kot druge številne bolezni preprečiti že z zdravim načinom življenja, po besedah Cevca še vedno ostaja najbolj razširjen vzrok za invalidnost v Sloveniji.

Obrazi možganske kapi so različni
Nevrolog Anton Grad je pojasnil, da lahko možganska kap vsakomur povzroči vidne posledice, kot sta nezmožnost hoje in uporabe rok, pa tudi tiste, ki na prvi pogled niso vidne, bolniki se namreč pogosto srečajo s težavami pri govoru, motnjami pozornosti, izgubo spomina in se lahko osebnostno spremenijo. A ob tem je treba opozoriti, da je možganska kap premagljiva, je dodal Grad.

"Kar 93 odstotkov tistih, ki kap preživijo, ima težave vsaj pri pozornostnem sistemu. S težavami se soočajo že pri vsakdanjih opravilih, kaj šele pri ponovnem vključevanju v družbo in vrnitvi na delovno mesto, pereče vprašanje je tudi vožnja avtomobila, ki je za marsikoga v vsakdanjem življenju nujno potrebna stvar," je o posledicah možganske kapi, ki se jih v prvem obdobju zdravljenja težko prepozna, spregovorila vodja oddelka za rehabilitacijo po možganski kapi na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča Nika Goljar.

Brez podpore zdravstvenega sistema v kroničnem obdobju
Tako bolniki kot svojci šele več mesecev po možganski kapi spoznajo, kakšne posledice je ta pravzaprav pustila. Zmanjša se socialna mreža, bolniki izgubijo večino prijateljev, zato pomembno vlogo igra združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, ki bolnike in njihove svojce v prvi vrsti zalaga z informacijami, hkrati pa društvo omogoča, da si ljudje spet stkejo socialne mreže, si izmenjujejo izkušnje in si poiščejo nove aktivnosti. "S tem, ko najdejo neko novo aktivnost, si povrnejo kakovost življenja, kar je izredno pomembno, da ne zapadejo v depresijo, kar še otežuje njihovo okrevanje," je dodala Goljarjeva.

Tatjana Erjavec, podpredsednica združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, je izpostavila, da so v združenje včlanjeni tako bolniki kot njihovi svojci, prvenstvena naloga društva pa je podpora v kroničnem obdobju po možganski kapi. "To je zanemarjeno področje, v zdravstvenem sistemu nimamo podpore v kroničnem obdobju po možganski kapi ne za bolnike, kaj šele za njihove svojce. Naš osnovni namen je, da bolnikom omogočimo druženje, ki pa ni zgolj druženje, ampak možnost za izmenjavo izkušenj, skupaj rešujemo probleme in bolnikom omogočamo različne dejavnosti."

Kap se da premagati
Da je tudi po možganski kapi mogoče živeti polno, dokazujejo mnogi, med drugim tudi Ivan Umek in Jernej Sluga. "Osem let in pol po možganski kapi živim lepše življenje, kot sem ga živel prej. A 17. decembra 2008 stanje ni bilo rožnato, saj je bila diagnoza kruta, leva stran je bila nepokretna," je svoje srečanje z možgansko kapjo opisal Umek. "Sprejel sem stanje, v katerega sem bil vržen, in začel sem iskati poti, kako lahko svoje stanje izboljšam," je povedal Umek, ki za svojo prvo zmago po kapi šteje, da je vnovič shodil, kot drugo pa je pokazal potrdilo URI Soče, da lahko vozi avtomobil.

Do danes se je stanje tako izboljšalo, da lahko znova smuča, potuje, trenira namizni tenis in pikado, trudi pa se, da je vsak dan eno uro umsko in dve uri fizično aktiven. "Ob kapi je bila to zame znanstvena fantastika, danes pa je realnost," je povedal Umek, ki je bil pred možgansko kapjo direktor podjetja na Senovem, po bolezni pa se je invalidsko upokojil.

Kako prepoznati možgansko kap? Znana je t. i. beseda GROM.
Govor – ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?
Roka – ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?
Obraz – ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?
Minuta, čas – če pri osebi opazite te znake, takoj pokličite 112.

Kot je dejal, je v času rehabilitacije izkoristil vse, kar mu je bilo dano, da bi čim bolj okreval. Več kot osem let po kapi še vedno potrebuje rehabilitacijo, ki pa je zdravstveni sistem ne omogoča, zato samoplačniško enkrat ali dvakrat na teden obišče fizioterapijo. "Vsi si tega na žalost ne morejo privoščiti, zato veliko vlogo igra društvo," je opozoril Umek.

Sluga, ki je možgansko kap doživel pred 19 leti, je prav tako kot Umek poudaril pomembnost društva. "Prijatelji so mi ušli, v društvu pa se družimo enaki z enakimi." Tudi Sluga tako kot Umek dokazuje, da se življenje po kapi nadaljuje, in čeprav ne smuča več na "fisprogah, ampak po Mojci", njegovo življenje ostaja dejavno - leta 2014 je s posebnim kolesom od Goričkega do Pirana prekolesaril kar 375 kilometrov.

Če se možgansko kap pravočasno prepozna, se da storiti veliko in preprečiti marsikateri zaplet.

Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije