V Evropi in drugje po svetu so rakave bolezni iz leta v leto večji javnozdravstveni problem. Po podatkih Registra raka RS v Sloveniji, ki deluje od leta 1950, v zadnjih letih vsako leto zboli za rakom okrog 13.000 ljudi, bolezen pa je usodna za okoli 6000 bolnikov.

Glede na sedanje smernice lahko pričakujemo, da bo med rojenimi leta 2010 za rakom do 75. leta starosti zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pri moških največ raka prostate, pri ženskah raka dojke
Pri moških je zadnja leta najpogostejši rak prostate, ki je na prvem mestu zamenjal pljučnega raka, pri ženskah pa rak dojk. Najpogostejše vrste raka v Sloveniji so kožni raki (razen melanoma), raki debelega črevesa in danke, rak prostate, rak pljuč in rak dojke, ki obsegajo 59 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni.

Preživetje bolnikov z rakom se pri večini rakavih obolenj pomembno izboljšuje. Petletno preživetje v Sloveniji je v obdobju od 2006 do 2010 znašalo pri moških 51 odstotkov in pri ženskah 61 odstotkov.

Zveza slovenskih društev za boj proti raku želi z letošnjim geslom opozoriti na odgovornost države ne le pri organizaciji zdravstvenega varstva in zdravljenja bolnikov z rakom, pač pa tudi pri preventivi raka in krepitvi zdravja prebivalstva.

Vzpostavljen svet pacientov onkološkega inštituta
Nedavno je začel delovati tudi svet pacientov ljubljanskega Onkološkega inštituta, ki bo kot posvetovalno telo vodstva inštituta za sistematično in kontinuirano povezavo med inštitutom in civilno družbo, sestavlja pa ga pet članov predstavnikov nevladnih organizacij s področja onkologije.

Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska komisija pozivata vlade, naj sprejmejo celostno državno strategijo za krepitev zdravja in za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. V Sloveniji smo že sprejeli državni program za obvladovanje raka, ki mora doseči še večjo podporo vseh, ki lahko kakor koli prispevajo k zmanjševanju bremena te bolezni.

Več kot polovico rakavih bolezni bi lahko preprečili
Še vedno velja, da bi bilo mogoče skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.

Onesnažen zrak vpliva na nastanek pljučnega raka
Najnovejše raziskave dajejo večji pomen bremenu onesnaženega zraka na nastanek pljučnega raka. Po izračunih je leta 2010 zaradi pljučnega raka, nastalega zaradi onesnaženega zraka, na svetu umrlo več kot 200.000 ljudi. V Sloveniji zrak najbolj onesnažuje individualno ogrevanje, ker ima preveč gospodinjstev neprimerna kurišča. Različnim rakotvornim snovem so ljudje izpostavljeni tudi na delovnih mestih, vendar pa v Sloveniji do zdaj še nimamo pregleda, koliko delavcev sploh dela na takih nevarnih delovnih mestih, zato ne moremo oceniti, koliko rakavih bolezni je posledica izpostavljenosti nevarnim snovem iz delovnega okolja, še piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.