Med prebivalci Slovenije je bilo konec lanskega leta po statističnih podatkih 352.000 ljudi starih več kot 64 let, kar predstavlja 17,1-odstotni delež, po napovedih pa naj bi se do leta 2060 delež povečal na 31,6 odstotka. S staranjem prebivalstva se povečujejo tudi zdravstvene potrebe starejše populacije.

Poleg finančnih težav, ki so stalnica v slovenskem zdravstvu, se področje geriatrije spopada tudi s težavami na področju kadrov. Specializacije iz geriatrije pri nas ni, najbliže usposobljeni za to delo pa so internisti, deloma tudi nevrologi, pojasnjuje predstojnik centra za geriatrično medicino Gregor Veninšek. Zadnji je zdravstvenemu svetu, ki je posvetovalno telo ministra za zdravje, predstavil program geriatrije, ki ga je svet pretekli teden tudi podprl.

Kot ocenjuje Veninšek, bo ob dejstvu, da trenutno internistov ni na pretek, zelo težko vzpostaviti primerne zdravstvene ekipe. Če bi se želeli uvrstiti v sredino EU-ja po številu bolnikov na enega geriatra, bi potrebovali okoli 40 specialistov s tega področja.

Center za geriatrično medicino ima možnosti za širitev
V Sloveniji imamo trenutno Center za geriatrično medicino, ki deluje v okviru interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, sedež pa ima v bolnišnici Petra Držaja. Ker so iz te bolnišnice poleti izselili abdominalno kirurgijo, so se odprle prostorske zmožnosti za širitev geriatrije. Trenutno ima center 16 postelj. Letno zdravijo okoli 500 bolnikov, proračun pa se vrti okoli 1,5 milijona evrov, je pojasnil Veninšek.

Ob morebitni širitvi centra bi zmogljivosti več kot podvojili, tako da bi potrebovali okoli tri milijone evrov letno. A Veninšek se boji, da zavarovalnica ne bo financirala širitve programa v obsegu, kot je predviden. Tako bodo skušali nekaj sredstev pridobiti še s prerazporejanjem znotraj UKC-ja oz. interne klinike.

Vzpostavitev večdisciplinarnih ekip
Po programu razvoja geriatrije, ki ga je zdravstvenemu svetu predstavil Veninšek, je predvideno, da bi se najprej vzpostavila samostojna geriatrična oddelka znotraj UKC-jev Ljubljana in Maribor. Nato bi lahko na teh oddelkih tudi usposabljali večdisciplinarne zdravstvene ekipe, ki bi program izvajale v preostalih bolnišnicah v Sloveniji, kjer bi se odločili za vzpostavitev geriatričnega oddelka.

Ob tem Veninšek tudi poudarja, da je pri ustanavljanju oddelka smiselna njegova kritična velikost, ki zagotavlja strokovno in organizacijsko avtonomijo. Kot pravi, mora biti oddelek fizično dovolj velik, da omogoča dovolj velik pretok bolnikov in da se lahko tudi vzpostavi stalna zdravstvena ekipa, saj lahko le takšna zagotavlja kakovostno delo, ne pa da na oddelku delajo "vsi, ki imajo pet minut časa".