Mesec maj je v Novi Gorici tradicionalno v znamenju kraljice rož. Foto: Mojca Dumančič
Mesec maj je v Novi Gorici tradicionalno v znamenju kraljice rož. Foto: Mojca Dumančič
vrtnice
Na vrtu frančiškanskega samostana dehti 70 vrst burbonk. Foto: Katja Kogej
vrtnice
Festivalskega dogajanja se udeležijo tudi številni tujci. Foto: Katja Kogej
Nova Gorica v znamenju vrtnic

Edi Prošt, iz Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki sam doma goji več kot 70 različnih vrst te kraljice med rožami in je tudi izjemen poznavalec vrtnic, številnim obiskovalcem zbirke burbonk na samostanskem vrtu razlaga: "Burbonke so prvi korak med šipki in modernimi vrtnicami. Ta korak se je zgodil pred skoraj dvesto leti - leta 1817 sta se namreč na Ile de Bourbon križala kitajski šipek in evropska damaščanka. Prvo burbonko so poimenovali "Rose Eduard" in je tudi ena prvih v naši novogoriški zbirki. Ta zdaj šteje skoraj sedemdeset vrst različnih burbonk in je druga največja zbirka teh starodavnih vrtnic v Evropi."

Nasad burbonk ob grobnici Burbonov
Starodavne vrtnice burbonke so torej ime dobile po mestu nastanka oziroma križanja, po otoku Ile de Bourbon. V Novi Gorici pa so svoj prostor dobile ob grobnici zadnjega francoskega kralja iz veje Burbonov, nad kripto Karla Desetega. Edi Prošt je povedal: "Ko smo goriški ljubitelji vrtnic pred trinajstimi leti iskali prostor za zbirko burbonk, smo kmalu našli skupen jezik s frančiškanskimi brati na Kostanjevici nad Novo Gorico. Oni so prav takrat začeli urejati samostanski vrt in predlagali smo jim, da na njem postavimo zbirko starodavnih vrtnic, ki se po imenu po naključju ujemajo z grobnico pod samostansko cerkvijo, grobnico, v kateri ležijo kraljevski Burboni."

Prav te dni člani goriškega društva ljubiteljev vrtnic samostanski vrt na novo urejajo in širijo, tako da bo zbirka burbonk kmalu še večja in še pestrejša. Že zdajšnja pa je prava paša za oči in tudi za nos. Burbonke so namreč vrtnice, ki najlepše dišijo ...

Dehteče jedi z vrtnicami
In prav zaradi omamnega vonja so burbonke zaželena popestritev jedilnikov. Na letošnjem enajstem festivalu vrtnic je zato še posebej pestra kulinarična ponudba. V Hitovi restavraciji hotela Lipa v Šempetru pri Gorici in v hotelu Sabotin v Solkanu ponujajo ribje jedi z vrtničnimi listi, odžejate se lahko z domačim vrtničnim ledenim čajem ali posladkate z domačimi vrtničnimi štruklji z vrtničnim sladoledom. Vodja kuhinje v Sabotinu, Vasja Bernik, je za toplo predjed pripravil domače njoke s skuto iz vrtnic in čemaževim pestom, nad odzivom gostov pa je navdušen: "Najprej so presenečeni, potem pa dežujejo pohvale. Jedi z vrtnicami so res naša posebnost. Pazljiv pa moraš biti pri kombinaciji okusov, saj dehteči cvetni listi potrebujejo pravo osnovo. Največkrat je to res ribja."

Tina Zgonik, vodja Hitovega hotela Sabotin, pa je razkrila, od kod cvetni listi v njihovi kuhinji: "Seveda morajo biti vrtnice, ki jih uporabljamo v naši kuhinji, ekološko povsem neoporečne. Največ jih naberemo kar v frančiškanskem vrtu burbonk, kjer vemo, da jih ne škropijo, da jih ljubitelji vrtnic gojijo popolnoma naravno. Ali pa nam jih ljubitelji te kraljice med rožami prinesejo od doma." V Sabotinu med festivalom vrtnic pripravljajo tudi degustacijo rozejev s prigrizki z okusom vrtnic.

Za kulinariko najprimernejše damaščanke
Katja Kogej, iz Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, je povedala, da so v kulinariki sicer največkrat uporabljajo vrtnice damaščanke: "Posebno znane so damaščanke iz doline vrtnic, doline Kazanlak v Bolgariji. Razteza se na 130 km. Grmički damaščank, ki v višino merijo približno dva metra, cvetijo le kratek čas. Od približno sredine maja pa do sredine meseca junija poženejo cvetove, ki jih nato obirajo ročno zgodaj zjutraj, ko je aroma vrtnic najmočnejša. Kupci z vsega sveta so za kilogram bolgarske vrtnice pripravljeni plačati tudi do štiri tisoč evrov. Za izdelavo enega kilograma olja vrtnic je sicer potrebnih kar 3,5 tone cvetov, zato čisto olje vrtnic včasih poimenujejo tudi "rožnato zlato" ali "tekoče zlato". Temu primerna je tudi cena olja."

Kogejeva pravi, da ljubitelji vrtnic tudi na Goriškem gojijo damaščanke, vendar gre le za posamezne primere: "Pripravljamo pa že večji nasad teh dišečih vrtnic, in sicer v bližini Renč."

Na novogoriškem festivalu vrtnic boste lahko kuhali pravi rožni sirup in rožni žele, pripravili pa tudi svoj parfum z vrtnico.

Rozarij še vedno le pobožna želja
Goriški ljubitelji vrtnic si že leta prizadevajo tudi za svoj rozarij. Edi Prošt še vedno ni obupal: "Mi imamo pravzaprav pripravljeno vse – tako načrte, kot vrtnice. Tudi prostor za tako željen rozarij, ki bi ga Nova Gorica - kot mesto vrtnic - vendarle morala imeti, je pripravljen. Postavili bi ga ob Vili Bartolomei v Solkanu. Žal pa se vedno zaplete pri denarju."

Je pa na novogoriških zelenicah oziroma gredicah vse več vrtnic. Zdaj jih cvete v mestu razpira že več kot sedem tisoč. V nedeljo, 22. maja, ob desetih, pripravljajo tudi strokovni ogled rožnih nasadov v mestu vrtnic. Vodil ga bo Edi Prošt, zbirno mesto bo pod arkadami novogoriške mestne hiše.

Zbirko burbonk na samostanskem vrtu na Kostanjevici si lahko ogledate vsak dan vse do 15. maja od 9. do 17. ure, vodeni ogledi burbonk pa so vsako dopoldne ob enajstih.

Vrtnice tudi za zdravje
Na letošnjih festivalskih delavnicah je precej poudarka tudi na vrtnicah in zdravju. Dokazani so namreč njihovi zdravilni učinki. Pri bolnikih, ki so jim kapljice vrtničnega eteričnega olja nanesli na kožo, se je zmanjšala živčnost in tesnobnost, umirilo se je dihanje, znižal se je sistolični krvi tlak. Poleg protistresnega delovanja učinkuje eterično olje vrtnice zdravilno tudi na čiščenje sinusov in zamašenih dihalnih poti ter na razne kožne bolezni, kot so ekcemi, rozacea, poškodbe na koži zaradi pretiranega sončenja, proti staranju in uvelosti kože.

Burbonke gojijo povsem naravno
Za zdrave vrtnice je pomembna tudi nega. Burbonke na samostanskem vrtu na Kostanjevici nad Novo Gorico gojijo povsem naravno. Ena izmed obiskovalk zbirke, Barbara Podkrajšek iz Ljubljane, je bila nad tem najbolj navdušena: "Ne le paleta barv – od bele, prek rožnate do rdeče in žametno škrlatne, ne le dehteče vonjave, ki obkrožajo cvetove – predvsem me je osuplo to, da vrtnice pustijo, da rastejo tako, kot bi divje rastle v naravi. Da jim pustijo svobodo." Edi Prošt iz Goriškega društva ljubiteljev vrtnic je potrdil: "Res je. Tu ne uporabljamo nikakršnih strupenih škropiv. Če se pojavi bolezen – vendar so to izjemno zdrave vrtnice in bolezni skorajda ni – ukrepamo z naravnimi preparati. Na primer: proti ušivosti liste poškropimo s cimetovo raztopino. Na pet litrov vode pet kapljic cimetovega olja."

Še več podobnih nasvetov in dejstev o vrtnicah, ki jih poznamo že vsaj sedem tisoč let (v Aziji so jih gojili že pred pet tisoč leti, fosili z odtisi divjih vrtnic pa so stari približno 35 milijonov let), lahko še ves maj izveste na novogoriškem festivalu vrtnic. Tudi to, zakaj so burbonke le v paleti do bele do rdeče. Zakaj med njimi ni rumenih cvetov.

Nova Gorica v znamenju vrtnic