Nedavno so v Pompejih naleteli na najdaljši nagrobni napis doslej - znaša sedem vrstic, v dolžino pa meri štiri metre. Foto: EPA
Nedavno so v Pompejih naleteli na najdaljši nagrobni napis doslej - znaša sedem vrstic, v dolžino pa meri štiri metre. Foto: EPA
Pompeji
V to marmorno grobnico so k zadnjemu počitku položili nekega pompejskega vplivneža, v epigrafu pa je govora o njegovem liku in delu. Foto: EPA

Na nagrobnik s tem rekordno dolgim napisom so naleteli v predelu Pompejev, imenovanem San Paolino med arheološkim izkopavanjem marmorne grobnice. Gre za mesta zadnjega počitka nekega pompejskega pomembneža, nagrobni napis v sedmih vrsticah pa priča o njegovem delu in liku. Natančna vsebina napisa pa še ni razkrita javnosti.

Veliki pompejski projekt Evropske komisije
Delo na tej lokaciji je del t. i. velikega pompejskega projekta, ki ga financira Evropska komisija in je namenjen varovanju Unescove svetovne dediščine. V okviru dotičnega projekta trenutno na področju tega južnoitalijanskega arheološkega najdišča opravljajo restavratorske posege, poroča EPA.

Nagrobni napis je z zgodovinskega vidika pomemben tudi, ker vsebuje informacije o življenju v Pompejih v desetletju, preden je to rimsko mestno občino, ki je bila v bližini Neaplja, leta 79 pod seboj pokopal izbruh vulkana Vezuva. Gre za enega izmed štirih še delujočih ognjenikov v Italiji.

Velike slovesnosti v čast bogu Vulkanu
Takratni izbruh je podrobno opisal Plinij mlajši v svojih pismih Tacitu, to pa je tudi prvo znano pričevanje o kakšnem vulkanskem izbruhu. Plinij je bil ob izbruhu na ladji, zasidrani v Neapeljskem zalivu. Izbruh vulkana je trajal 19 ur, bil pa je tako močan, da so kosi kamnine padli celo na afriško obalo, v Egipt in Sirijo.

Zadel je tudi Pompeje, in sicer prav med velikimi slovesnostmi v čast bogu Vulkanu, gospodarju ognja in možu boginje Venere. Odkopavanja, ki so odkrila to razmeroma dobro ohranjeno antično mesto, so se začela šele leta 1860.